Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za četrtek, 29.06.2017

pretežno oblačno
Popoldne in zvečer bo spremenljivo oblačno. Krajevne padavine, deloma nevihte se bodo širile proti vzhodu. Pihal bo južni do jugozahodni veter.
17°C | 25°C
petek, 30.06.2017
15°C | 24°C
sobota, 01.07.2017
15°C | 24°C
nedelja, 02.07.2017
13°C | 24°C
Opozorila
Sreda, 28.6.2017 ob 16h
Do sredine noči so ob nevihtah še možna krajevna neurja, predvsem z močnejšimi sunki vetra in nalivi.
17°C
25°C
pretežno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Gospodarstvo Kmetijstvo

Po 40 letih spet sirarijo


TURIZEM, LOKALNE SKUPNOSTI, KMETIJSTVO

| |
10.07.2013      12:40
A A

Po 40 letih spet sirarijo


V petek, 5. julija, je bilo na planini Zajavorniki slovesno odprtje prenovljene sirarne, ki je v drugi polovici junija po 40 letih ponovno pričela s predelavo mleka v sir.


Vabilo na pokušino k sirarni na planini Zajavorniki. Foto: Petra Lotrič Ogrin
Vabilo na pokušino k sirarni na planini Zajavorniki. Foto: Petra Lotrič Ogrin
Deli:

"Današnji dan je praznik bohinjskih planin," je z navdušenjem povedal Dušan Jović, kmetijski svetovalec enote Bohinj Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj. V svojem kratkem uvodnem govoru se je še posebej zahvalil predsedniku Agrarne skupnosti Gorjuše – Nomenj Cirilu Strgarju, Slavici Stare in Antonu Medji, ki je prvi prisluhnil ideji o obnovi zajavorniške sirarne, a žal njenega ponovnega zagona ni dočakal. »To je deveta sirarna v planini, ki je bila do sedaj v sklopu Turistične sirarske poti obnovljena, ki je skupni projekt bohinjskega turizma,« je pojasnil Jović. Po njegovem govoru je hišo in sirarno z molitvijo in posvečeno vodo blagoslovil koprivniški župnik Štefan Vozlič.

 

Stavba na planini Zajavorniki v omenjenih 40 letih ni bila zapuščena, planina je živela, le mleko se je vozilo v dolino. Z obnovo sirarne pa se je obudilo tudi sirarjenje. Največji delež financiranja obnove je nosila Agrarna skupnost Gorjuše – Nomenj, del je financirala Občina Bohinj, del pa javni zavod za pospeševaje turizma Turizem Bohinj, ki je tudi partner pri Turistični sirarski poti. Obnova je stala okoli 30.000 evrov.

 

Kar se tiče higiene in veterinarskih predpisov je pri prenovi sirarne sodelovala Veterinarska uprava RS. Država pa visokogorsko pašništvo spodbuja z ukrepom planinske paše s pastirjem, ki je tudi glavni vir dohodka planin.

 

Za planino, ki je velika 58 hektarov (pol predstavljajo pašniki, pol pa gozd) in sirarno skrbita sirar Martin Sodja, po domače Mlakarjev, in njegova pomočnica Fani. Onadva molzeta, ženeta na pašo, paseta, sirita, kuhata, poskrbita za obiskovalce in prodajata izdelke. Med izdelki si lahko obiskovalci izberejo sir, sirarsko skuto, sirotko, mleko, kislo mleko in žgance za zraven. Za napovedane obiskovalce se lahko organizira tudi ogled sirarne in prikaz predelave mleka v sir. Nenapovedani pa bodo lahko izdelke poskusili in kupili.

 

Sir ob odprtju prenovljene sirarne še ni imel imena. Sirar Martin pa ga prideluje na klasičen način z dodano novo tehnologijo. V sirarni je osrednje orodje obnovljen kotel, ki je sirarjem te planine služil že približno 100 let.

 

Na planini je 51 glav živine, od tega je 25 krav molznic, ki dajejo okoli 300 litrov mleka na dan. Iz tega se pridela med 25 in 27 kilogrami sira. »Po lanski oceni se v sezoni, ki traja nekje od začetka junija do konca septembra, na planini pridela 110.000 litrov mleka,« je povedal Jović.

 

Turistična sirarska pot


Turistična sirarska pot je skupni projekt bohinjskega turizma, ki je zaživel leta 2003. »Njen namen je izobraževanje kmetov in obiskovalcev ter promocija krajev, po katerih poteka,« je o poti povedal Jović, ki je tudi avtor Turistične sirarske poti, »začne se na Nemškem Rovtu, gre po dolini in zajema vseh devet planin, konča pa se preko Radovne na Srednjem vrhu. Čeprav je to bohinjski projekt, smo vanj vključili tudi sirarje izven Bohinja. Celotna pot združuje 19 sirarn. Načrtujemo pa tudi obnovo še dveh, in sicer na Zajamnikih in na Dednem polju.«

 

Pot želijo tudi nadgraditi z možnostjo nočitev obiskovalcev v stanovih, in sicer brez spremembe namembnosti, saj bi stan ostal kakršen je. »Trenutno zakonsko takšno prenočevanje še ni urejeno,« je dejal Jović. Čeprav ljudje na planinah v stanovih že prespijo in so tudi zelo zadovoljni, ker lahko potem zjutraj pomagajo pri raznih opravilih, kot je na primer molža. Kot je dejala ena od zbranih novinark, ki smo prišle spremljat slovesno odprtje, gre za nekakšen »kmečki robinzonski turizem«.




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Bohinj!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!



Bodite prvi pri oddaji mnenja.