V mesecu maju se člani TD Bled vsako leto odpravimo na strokovno ekskurzijo v enega od krajev v Sloveniji z namenom spoznavanja njihove turistične ponudbe in promocije krajših potovanj in izletov po naši prelepi deželi. Letos nas je pot peljala v Goriška Brda in Vipavsko dolino in kot vedno, je bilo zanimanje tudi tokrat izjemno. Zbralo se nas je za dva polna avtobusa, naši vodnici na poti pa sta bili študentki Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled, s katero prav tako že vrsto let uspešno sodelujemo.

Naša prva postaja je bila vasica Šmartno, kjer sta nas lokalni vodnici popeljali skozi zgodovino vas, na koncu pa smo izvedeli vse o oljčnem olju, ki smo ga tudi poskusili. Mimo nepreglednih vinogradov smo se nato zapeljali do Nove Gorice, kjer smo obiskali Frančiškanski samostan Kostanjevica in si ogledali nasad vrtnic Burbonk in grobnico, ki hrani posmrtne ostanke zadnjih članov francoske kraljeve rodbine Burbonov. Karel X., ki je sedemnajst dni po prihodu v Gorico umrl za kolero, je izrazil, željo, da bi ga pokopali v tej samostanski cerkvici. Tako je Kostanjevica postala »Mali St. Denis«, saj vsi francoski kralji, razen treh, počivajo v baziliki St. Denis severno od Pariza. Karel X. je torej edini francoski kralj, ki je pokopan zunaj Francije, in edini kralj, ki je pokopan v Sloveniji. Ob zadnjem kralju Francije, simbolu slave in moči te kraljevske dinastije, so želeli biti pokopani tudi drugi člani te družine. Tako so v kripti na Kostanjevici pokopani zadnji potomci francoske veje Burbonov.

Popoldanski čas smo namenili obisku Vipavske doline in seveda ni šlo brez pokušine njihovih vin. V Prvačini smo si ogledali muzejsko zbirko Aleksandrinke, ki govori o množični emigraciji ženske delovne sile z Goriške v Egipt. Začela se je v drugi polovici 19. stoletja, ko se je ob gradnji Sueškega prekopa in po njegovem odprtju leta 1869 povečalo število evropskih podjetnikov v Egiptu, naseljenih predvsem v Aleksandriji in Kairu. Kmečka in meščanska dekleta so se pri bogatih evropskih družinah zaposlovale kot kuharice, sobarice, varuške, dojilje, guvernante, šivilje. Zbirko so nam na izjemno slikovit način predstavile članice Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink. Kar težko smo se poslovili, saj zanimivim osebnim zgodbam ni bilo ne konca ne kraja.

Polni prijetnih vtisov, in nekateri tudi z vrečkami slastnih češenj in dišečih jagod smo se domov vrnili v večernih urah.   

Vanja Piber