Jernej, poznamo dolgo tradicijo veslaških tekmovanj na Bledu. Koliko izkušenj in znanja ste si nabrali blejski prireditelji? Kakšen zalogaj vam predstavlja organizacija tega evropskega prvenstva?
Jedro ekipe, ki zadnje desetletje prireja velika veslaška tekmovanja na Bledu, sestavljajo člani Veslaške zveze Slovenije oz. Veslaškega kluba Bled in zunanji profesionalni sodelavci iz podjetja SI Events, skupno pa pri organizaciji velikih tekmovanj pomaga od 200 do 300 ljudi. Trenuten sistem smo vzpostavili po menjavi generacij v organizacijskem odboru okoli leta 2010. Veliko stvari smo se naučili na novo, ampak si hitro pridelali velik ugled, predvsem z organizacijo svetovnega prvenstva leta 2011. To se vidi z uspešnostjo pri kandidiranju za prirejanje velikih tekmovanj v preteklem desetletju. Na letošnje prvenstvo smo se pripravljali približno dve leti, večinoma volontersko, brez plačila.
Bled je svetovno znana destinacija, vendar ne na področju prirejanja velikih športnih tekmovanj. Z izjemo veslaških, kajne?
Bled je prav zaradi veslaških tekmovanj svetovni fenomen. Ta mali kraj je štirikrat gostil svetovno prvenstvo, zdaj drugič evropsko prvenstvo, vmes še mnoga druga tekmovanja. Lokacija in ambient sta neverjetna. Dimenzija jezera je idealna za veslanje, kar je privilegij, ostalo pa je odvisno od nas prirediteljev. Veslanje je praktično edina poletna olimpijska panoga, v kateri lahko v naši regiji prirejamo tekme na najvišjem nivoju.
Kakšen doprinos so imela veslaška tekmovanja lokalnemu okolju v preteklosti in kakšnega ima to prvenstvo?
Veslanje je imelo velik pomen za Bled predvsem zaradi izgradnje infrastrukture in to ne samo športne. Leta 1956 je bil ob prvem evropskem prvenstvu zgrajen veslaški center, ki stoji še danes. Zaradi svetovnih prvenstev leta 1966, 1979 in predvsem 1989 pa je Bled pridobil še veliko več. Zgrajena je bila vpadnica čez Betin, pa t. i. Gadafi center, zdaj pa največji doprinos vidimo v povezovanju s športnim turizmom. Ustvarjamo veliko število nočitev, velik segment ljudi pa se sem vrača tudi po sezoni ali pa v kasnejših letih. Za nekdanje veslače prirejamo veteranska prvenstva, kar je toliko bolj pomembno, saj gre za družaben dogodek, na katerem ti gostje tudi veliko trošijo.
Kakšen pomen ima lahko takšno tekmovanje za razvoj tekmovalnega veslanja v Sloveniji?
Za to evropsko prvenstvo smo kandidirali v paketu z mladinskim prvenstvom leta 2020. To je zaradi epidemije covid-19 sicer odpadlo. Vendar pa je bilo razvojno naravnano, saj smo nameravali preko tega tekmovanja vzgojiti generacijo, ki bi bila na letošnjem evropskem prvenstvo pripravljena za uvrstitve v finale in sam vrh. Mislim, da nam je to tudi uspelo in komaj čakam, da nam to v prihodnjih dneh tudi pokažejo. Ob kombinaciji uspešne reprezentance in odlične organizacije lahko zadiši tudi po peti izvedbi svetovnega prvenstva.
Koliko tekmovalcev ste letos privabili na Bled in kako ste poskrbeli zanje?
Na prvenstvu sodeluje 560 tekmovalcev iz 33 držav, skupaj s spremljevalci pa je tu 1.100 članov ekip ter še okoli 400 športnih delavcev. Vsi so nameščeni na Bledu, tako da zelo zgledno sodelujemo z blejskim turističnim gospodarstvom in Turizmom Bled, sploh ker skušamo tekmo vedno umestiti izven glavne turistične sezone, ko so kapacitete tako ali tako dobro zasedene.
Kakšno je zanimanje za to tekmovanje med evropskimi mediji?
Po nekaterih podatkih je evropsko prvenstvo še bolj odmevno od svetovnega, vsaj lansko leto je bilo tako. Doseg televizijskih gledalcev je okoli 55 milijonov. Tekmovanje prenaša 26 držav, tudi Eurosport, akreditirano je okoli 85 novinarjev ter tudi velika ekipa Televizije Slovenija, ki skrbi za mednarodni prenos. Slika bo potovala na vse glavne turistične trge, zato smo se povezali tudi s Slovensko turistično organizacijo, ki je s promocijo znamke I Feel Slovenija ekskluzivni partner dogodka.
Kakšen ugled sicer uživajo tekme na Bledu v primerjavi z ostali veslaškimi prizorišči?
Bled je zagotovo med tremi najbolj uglednimi veslaškimi prizorišči na svetu.
Tako kot Luzern v Švici je gostil štiri svetovna in dve evropski prvenstvi, s Henleyem na Temzi, ki velja za zibelko veslanja, pa smo precej pripomogli k pobratenju obeh občin. Na Bledu ne gre zgolj za lepo kuliso, ampak je tudi logistika precej enostavna. Udeleženci lahko peš ali s kolesom dosežejo vse razdalje. Predvsem pa imajo vsi tekmovalci enake pogoje za tekmovanje. Veslači se vedno radi vračajo sem.
Meta Zoran
