“Na Straži so neke prepovedi... le dve lopati zasadiš v Stražo, pa že pridejo ženske iz Kranja“ je bila pripomba direktorja Infrastrukture, izrečena na  srečanju turističnega gospodarstva Bled. O “gospeh iz Kranja“  je na zadnji seji OS govoril tudi občinski svetnik M. B. Slučaj? Iz omalovažujočih izjav veje odnos do varuhov kulturne dediščine (KD) – besedna zveza “gospe iz Kranja“ je namig na Zavod za varstvo KD v Kranju – posredno do KD nasploh. Tudi izjave blejskega župana, ko se je lakonično odzival na komentarje v zvezi s koncerti, ki so se poleti odvijali na Straži: “Nekaterim je to všeč, drugim pač ne“, nakazujejo indiferenten odnos do KD.

Raba prostora ni vprašanje všečnosti, temveč stvar skladnosti z zakoni in varstvenimi režimi. Zavezanost trajnostnemu razvoju prostora in turizma ne dopušča samovoljnega poseganja v varovan prostor, katerega raba je opredeljena.

Primer Straže pritrjuje ugotovitvi, da stanje v prostoru in raba prostora ni le odsev časa, temveč tudi stanja duha odločevalcev. Kako je sicer možno, da:

-        plačljivo javno parkirišče ob spodnji postaji žičnice, s katerim upravlja Infrastruktura Bled obratuje brez upravnih dovoljenj (brez gradbenega in brez uporabnega dovoljenja);

-        je pustolovski park (postavljen 2011) celotno obdobje svojega delovanja, ki je prenehalo 2023, obratoval  brez uporabnega dovoljenja;

-        se je leta 2019 izvedena širitev istega parka zgodila brez gradbenega dovoljenja, tudi ta del parka je deloval brez uporabnega dovoljenja.

Zakaj niti občina, ki je lastnica zemljišč, niti medobčinski inšpektorat v vseh teh letih niso ukrepali? Da se zadeve končno urejajo gre zahvala angažiranosti in vztrajnosti  civilne družbe, ki ji ni vseeno, kaj se s prostorom dogaja.

Status hriba Straža

Zgodovinska značilnost Bleda je njegova zelena podoba. Straža je del zelenega pasu, ki obkroža jezero. Zavedajoč se pomena ohranjanja zelene podobe kraja je bila že daljnega leta 1955 z odločbo zavarovana kot “prirodna znamenitost“. Danes je Straža registrirana “kulturna krajina“ in registrirana “oblikovana naravna vrednota“.

Namenska raba prostora v območju Straže

Pretežno območje Straže je gozd s posebnim namenom - opredeljen kot mestni parkovni gozd (ZPg)-,kije namenjeno poudarjeni estetski, rekreacijski in varovalni funkciji. Raba prostora ne sme okrniti “sonaravne in trajnostne rabe zavarovanega območja, ki narekuje poudarke na sprehajalnem in ambientalnem doživljanju narave, mehkem individualnem turizmu, brez množičnih prireditev, sprejemljive so le nehrupne dejavnosti“. Skladno z OPN v območju ZPg ni dopustna postavitev začasnih objektov kot so: oder z nadstreškom, pokrit prireditveni prostor, začasna tribuna, stojnica, montažna sanitarna enota. Straža ni opredeljena kot prireditveni prostor.

Na kakšni  podlagi torej župan zastopa stališče, “da se lokacija na Straži ohranja za glasbene dogodke, za katere ocenjujemo, da jih ta občutljivi prostor prenese“? Koncerti na Straži so odraz upravljalske samovolje in povzročajo neprimerno obremenitev prostora.  

Sonja Dornik