V  občini so v zadnjem času narejene naložbe, ki močno vplivajo na kraj. V športnem parku se je zgradil velik parkirni prostor, ki je dostopen z nove obvoznice. Športni park s temi projekti postaja pomemben del kraja. Lokacijsko je sestavni del Bleda, vendar na robu in zelo dostopen. Predlagam, da se prouči, ali je na tem območju možno zgraditi športno dvorano dimenzije rokometnega igrišča in določenega števila obiskovalcev. Dvorana bi bila na razpolago vse dni v letu in vse ure na dan. V njej bi poleg športa potekali tudi drugi dogodki.

V kolikor občina v svojem razvojnem načrtu sprejme tudi te rešitve, je odločitev o gradnji večje dvorane v šoli za druge dejavnosti nekoristna ali celo škodljiva.  Načrtovati gradnjo šole, ki ima različne prireditve do 2500 obiskovalcev pa pomeni da ta  objekt ni več samo šola. Parkirišč za te prireditve ni na razpolago, velika je tudi verjetnost občasnega nasprotnega interesa o uporabi prostora. Končna rešitev bo gradnja novih parkirišč ob dohodni cesti, ki bodo omogočala, da bo delovalo tudi pokopališče. Obkrožanje Bleda z veliko dnevnimi parkirišči bo označevalo pomen turističnega kraja za dnevni obisk.  

Osnova pristopa k temu projektu je:

1. Ohranitev obstoječega športnega parka pri šoli 

Obstoječi športni park pri šoli naj ostane tak, kot je sedaj. Pozidava Bleda na mnogih obstoječih lokacijah počasi spreminja visoko kvaliteten kraj v prostor namenjen dnevnemu obisku in cenejšim prenočitvenim kapacitetam. Z vidika prihodkov je ta promet koristen za posamezne izvajalce ponudbe, vprašljiv pa  z vidika skupne ocene o kvaliteti kraja.

Z vidika namena uporabe prostora ostane športni park namenjen domačinom vseh starosti. Izjava arhitekta, da bodo tisti, ki hodijo na igrišče v primeru uničenja tega dela prostora, v prostem času lahko hodili v dvorano, nima velike vrednosti. V  primeru cenitve nove investicije je ob rušenju športnega parka potrebno upoštevati stroške gradnje tega dela igrišča, ne pa samo rušenje, saj je obstoječi  objekt nov.

Stroški financiranja na tem delu investicije ne obstajajo.

2. Ohranitev in dozidava obstoječe  šole

V primeru odločitve o prenovi in dozidavi obstoječega  objekta se naroči novo neodvisno  študijo statike, ki se primerja s tisto, ki jo je naročil župan.

Po določitvi projekta se določijo dela, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje in dela, ki se izvajajo kot investicijsko vzdrževanje in nabava opreme. Vsa ta dela se izvajajo brez zapiranja šole, v poletnem času.  Rušenje obstoječe šole pa je  problematično z več vidikov.

V prvi fazi gradnje dela šole z učilnicami se podre zunanje igrišče in telovadnica. V času gradnje celotnega objekta telovadnica ni na razpolago. Ker so stroški gradnje visoki, se lahko gradnja drugega dela premakne za več let. Govoriti o razpoložljivih sredstvih in bodočih razpisih je danes, glede na stanje v Evropi, povsem na pamet. Država je zadolžena blizu 45 milijard evrov, kar se bo v naslednjih letih še povečevalo. Izguba  se bo  državnem proračunu povečala tudi zaradi stanja na področju obrambe, kjer Evropska unija naši državi  nalaga po eno milijardo v naslednji štirih letih.

V primeru rušenja obstoječega objekta bo pač potrebno izgraditi novega. Ali bo država pri prekoračitvah naložbe, če se te pojavijo v velikem  znesku sodelovala, je resno vprašanje. Najslabša končna rešitev bo, kot jo že nakazuje župan, da bodo v šolo vstopali zunanji partnerji. Garaža bo namenjena tudi zunanjim uporabnikom, gradnja in poslovanje šole pa zasebnim vlagateljem.

Šola mora ostati v celoti javen objekt brez zunanjih  vlagateljev. Investicija je prenova in dograditev obstoječih objektov in ne njihovo rušenje.

3. Gradnja dvorane za različne prireditve

Župan je na javni obravnavi - na predlog gradnje večnamenske dvorane na območju športnega parka - razpravo takoj zaključil z izjavo, da tam ni mogoče graditi.

Zemljišče na stadionu (kompleks komunale atletske steze, pomožna igrišča, otroško igrišče, nogometno igrišče…) je v lasti občine. Sedaj z deponijami zatrpani del približno 70 x 40 m med komunalo in parkiriščem je za dvorano dovolj.

Večnamenska in obenem športna dvorana naj leži na tistem območju Bleda, kjer povečan promet in hrup ne bosta moteča za domačine in občane. Boljše lege, kot je na območju prostih površin stadiona, ob blejski obvoznici, z obilo parkirišči, mesto ne premore. To lokacijo je vredno prostorsko preveriti za načrtovani program. Ta bo športno soroden in bo dopolnjeval stadionsko ponudbo                 

Dvorana kot prvi športno prireditveni objekt (ŠPO) občine naj zadosti prihodnje lokalne športne in rekreacijske potrebe (prioriteta odbojka: 500 do 1500 gledalcev) in komplementarne prireditve do skupaj 2.300 sedežev ob večjem odru.

ŠPO je lahko tržno zanimiv za vrhunski šport (tekmovanje do prvega mednarodnega nivoja, priprave …). Zanimiv bo tudi za ostale nešportne  dejavnosti, ki sodijo bolj na obrobje mesta. ŠPO bo pripomogel k nadgradnji stadiona za njegovo boljše trženje.

Glavne prednosti samostojne dvorane »na stadionu«, ki se ne podreja šolski dvorani ( tekmovalni program, urniki …) so:

•  poudarjena višina (odbojka, badminton, ritmična gimnastika …) 10 do 14 m je konkurenčna prednost v širšem okolju Gorenjske, Koroške in Julijske krajine;
• optimalne možnosti trženja ( Alpski večer, razstavišče, veselični prostor …).

Nič od naštetega se s šolsko dvorano ne da doseči.

Dvorana (za tenis, mali nogomet, rokomet, košarko, odbojko …) zasede približno 1.900 m2 (35 x 53m) prostora. Tako veliko pritličje nudi možnost nadstropja za 800 m2. Skupaj 2.700 m2 (5,5 – 6 mio EUR).

V primeru iskanja zunanjih vlagateljev je vložek občine zemljišče in komunalna oprema, lahko pa občina sama financira ta objekt ob razpisih (MGTŠ, EU-razpisi, …).      

ZAKLJUČNA MISEL

Osebno smatram, da bi morali biti šolski objekti  v osnovnem obsegu v lasti države in ne lokalnih skupnosti. Lokalna skupnost bi bila po pogodbi z občino upravljalec šolskega objekta. Investicija ne more biti samo stvar občine, država pa mogoče da nekaj denarja. Ministrstvo za šolstvo bi moralo biti pri takih naložbah nosilec na pobudo občine.

Lokalna skupnost je v smislu upravljanja šole in vodenja naložb v šolo lahko problematična. Naložbo pripravlja en krog ljudi, ki pa lahko kmalu ne bodo več na teh mestih. Če investicija traja več let, se pojavijo novi ljudje, katerih stroka in osebne sposobnosti so lahko vprašljivi.

Na občini je velika verjetnost, da bo pri nosilcih projekta primanjkovalo strokovnega znanja.

Nikoli pa ne bomo vedeli, kakšni so še interesi posameznikov, ki že na začetku gradnje govorijo o javno zasebnem partnerstvu, informacije o naložbi pa so zelo pozne in skromne.

Iztok Noč