Krajevna skupnost Bled je že drugič organizirala predavanje o naravni in kulturni dediščini na Bledu z okolico, tokrat je bila tema Vile na Bledu s predavateljico Natašo Ulen, mag.inž.arh., konzervatorko pri Zavodu za varstvo kulturne dedišćine. Več o predavanju, ki se ga je udeležilo 40 ljudi, naslednjič, tule pa uvodni govor Srečka Kunčiča, predstavnika KS Bled in predsednika društva Spoštujmo Bled, ki dobro prestavlja to perečo tematiko:

Na iniciativo KS Bled in Zavoda za varstvo Kulturne dediščine, enota Kranj, bomo skušali strokovno predstaviti le del kulturne dediščine Bleda oziroma del materialne, stavbne dediščine, še ožje, posamezne vile na Bledu.
Kulturna dediščina so dobrine podedovane iz preteklosti, ki jih skupnost opredeli kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Če poznamo svojo dediščino, se skozi njo lahko učimo o svoji identiteti in medsebojnem spoštovanju. Kulturna dediščina je obraz kraja in njegovih prebivalcev.
Med snovno kulturno dediščino štejemo posamične stavbe in skupine stavb, območja, predmete in zbirke predmetov. Stavbe, kot tudi vile, niso uvrščene med kulturno dediščino le zaradi njihovih arhitekturnih posebnosti, temveč tudi zaradi tega, ker imajo zgodovinski, arheološki, umetniški,
znanstveni, družbeni ali tehniški pomen, ali pa so povezane s pomembnimi osebami in dogodki naše politične, gospodarske in kulturne zgodovine. Svojevrsten zgodovinski moment predstavljajo tudi bogato okrašene vile in stare hiše, ki dajejo dušo strnjenim vaškim jedrom.
Register kulturne dediščine obsega v Občini Bled 340 enot, ki jih razvrstimo na: kulturno krajino, arheološko dediščino, profano stavbno dediščino, sakralno stavbno dediščino, memorialno dediščino, naselbinsko dediščino in vrtno-arhitekturno dediščino.
Blejski kot so stoletja oblikovali ledeniki, naravne sile in človek, ki ga je intenzivneje poseljeval že od bronaste dobe. Spoštljiv odnos do tega enkratnega prostora se izkazuje skozi burno zgodovino, značilno za ta prostor pa je, da je očaral tako zavojevalce kot tudi plemstvo in bogate industrialce, ki so v tem prostoru gradili ob upoštevanju naravnih značilnosti objekte za počitek in ne objekte namenjene
gospodarski dejavnosti.
Lepota in svetovna posebnost tega prostora je zaščitena tudi z Ambienti Bleda. Poleg varovanja posameznih objektov-vil, je na Bledu potrebno upoštevati tudi omejitve, ki jih določa »Ambient Bleda« - ambient z naravno, kulturno in simbolno vrednostjo: jezero z otokom s srednjeveško romarsko cerkvijo, grad na skali, vile in parki okoli jezera ter vaška jedra. To integralno dediščino oblikujejo enote človekovega okolja ali narave, kjer se prepletajo prvine naravne in kulturne dediščine in katerih vrednost povečuje dejstvo, da sta obe zvrsti dediščine genetsko, funkcionalno oziroma vsebinsko povezani in
odvisni druga od druge. Varstvo kulturne krajine je lahko uspešno le v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem prostorskega načrtovanje in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom
gospodarijo, od kmetijstva, gozdarstva, poselitve, razvitosti in razvejanosti infrastrukture in deležniki, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo.
Za varstvo stavbne dediščine skrbi država preko ZVKD, občina pa ima lokalne urbanistične smernice, ki jih je treba upoštevati pri obnavljanju starih zgradb ali pri zamenjavi starih zgradb z novimi. Praksa kaže, da so predpisane vsebine pogosto preohlapne in da jih investitorji velikokrat ne upoštevajo v celoti. Podobno se dogaja tudi z občinskim prostorskim načrtom, ki ni dovolj podroben, odstopanje od
predpisanih norm pa se tekoče ne nadzira, niti ne kaznuje kršiteljev.
Domačini in krajani KS Bled se zavedamo posebnost Blejskega kota, predvsem območja Blejskega jezera in njegove okolice je potrebno učinkovito ščititi kot naravno in kulturno vrednoto, vsak nameravan paseg v njo mora biti strogo načrtovan in dobro premišljen. in mora upoštevati značinosti krajine. Pritiski na pozidavo elitnih lokacij v bližini jezera so veliki, a krajani upravičeno pričakujemo, da bo občina
normativno in v praksi učinkovito zaščitila ta enkraten prostor. Prekiniti je potrebno s prakso, da se dovolijo »izjeme« za gradnjo na varovanih območjih »zaslužnim« posameznikom, propadanje kulturne dediščine do te mere, da je stavbo potrebno porušiti (kot npr. Vila Rikli, vila Planika pod Stražo), da se vila proda več lastnikom in dovoli dostop in gradnja garaž za vsakega novega lastnika dela stavbe, da se prepreči adaptacija vile na ta način, da se zgradijo ločene enote za turistično dejavnost (apartmajski tip), da se zmanjšujejo parkovne površine in vrt okoli vil, da se določi standard za t.i. »Blejsko vilo« ipd.
Bled je preveč dragocen ne le za domačine temveč tudi za državo, da bi o njem odločala le peščica posameznikov, ali zgolj kapital. Vsi krajani smo dolžni skrbeti za kulturno dediščino in opozarjati pristojne inštitucije, če je le-ta ogrožena ali poškodovana. Skrb za naravno in kulturno dediščino nas mora zbliževati in bogatiti in ne ločevati. Po našem mnenju mora Bled še bolj omejiti pozidavo pojezerja, če želi očuvati posebno krajino, občina pa sprejeti najvišje standarde zaščite in varovanje kulturne dediščine ob tem pa mora s strani državnih institucij dobiti maksimalno strokovno podporo.

Dunja Studen Krichner

Slike Bleda: iz arhiva go. Nataše Ulen