Podlaga za razveljavitev je bila odločba pristojnega inšpektorata. Lokacijska preveritev naj bi  investitorju, torej gornjemu podjetju, omogočila individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev, ki je  dopustno, če “ni v nasprotju z javnim interesom in cilji prostorskega razvoja občine in ni v nasprotju  z varstvenimi režimi“. Pa je temu tako?

Javni interes v zadevi

Tudi tokrat je v ospredju skrb za naravno okolje.  Pustolovski park na Straži je bil med krošnjami dreves urejen poligon. Res je, da je pustolovski park postavljen v gozd brez večjih posegov in naj bi bil zato naravi prijazen, seveda ob predpostavki, da se pri upravljanju oziroma obratovanju upošteva tako načelo trajnosti kot tudi načelo okoljske odgovornosti.

V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da je upravljalec parka nezmerno posegal v varovan prostor. In ne le, da je pustolovski park deloval brez uporabnega dovoljenja, najemnik ga je širil tudi brez gradbenega dovoljenja. Spoštoval ni niti obveznosti iz najemne pogodbe, kar je imelo za posledico, da so v gozdnem sestoju nastale poškodbe, nekatere ireverzibilne. Kljub ponavljajočim opozorilom iz civilne družbe je občina, ki je lastnik zemljišč, v preteklih letih tolerirala samovoljno ravnanje najemnika. Kulturo sprenevedanja, ki je zaznamovala obdobje vladavin v minulih mandatih, je presekal sedanji župan, ki je prisluhnil pobudi okoljevarstvenikov in naročil izvedensko oceno stanja na območju pustolovskega parka. Ekspertiza prof. dr. R. Brusa z biotehnične fakultete UL (¹ ) razkriva različne nepravilnosti. Bom kar citirala avtorjeve najpomembnejše ugotovitve:“

·       elementi na progah pustolovskega parka Straža niti v letu 2009 niti v letu 2019 niso bili nameščeni v skladu z izdelanimi zahtevami iz gradbenega dovoljenja in pogoji ZRSVN (² ), ZVKD (³ ) in ZGS (⁴ ) in  prav tako niso v skladu s priporočili arboristke iz leta 2018;

·       del novih prog je bil leta 2019 postavljen zunaj območja in zunaj tras, določenih v gradbenem dovoljenju iz leta 2010, kar pomeni, da so bili novi objekti in nove trase postavljeni brez potrebnega novega gradbenega dovoljenja;

·       elementi v vsem obdobju obratovanja od leta 2009 do danes niso bili in tudi zdaj niso vzdrževani v skladu z izdanimi zahtevami iz gradbenega dovoljenja in pogoji ZRSVN, ZVKD in ZGS, saj se popuščanje navojnih palic in jeklenic ne izvaja in gozdna tla se ne varujejo ustrezno;

·       dostop javnosti v plezalni park je omejen;

·       v pustolovskem parku Straža so prisotne resne poškodbe dreves, korenin in gozdnih tal, ki povečujejo ranljivost in ogroženost gozdnega sestoja, številne in močne poškodbe kazijo podobo gozda in trajno in nepovratno zmanjšujejo in ogrožajo njegovo estetsko, turistično, rekreacijsko, proizvodno in druge funkcije;

·       zgornje ugotovitve so za lastnika (to je občina) lahko podlaga za odločitve o nadaljnji rabi gozdnega sestoja na obravnavanih parcelah. Pri odločitvi bo najprej nujno upoštevati prostorske akte in zakonske predpise s področja varovanja gozdnih zemljišč, naravnih vrednot in kulturne dediščine“.

Upoštevajoč izsledke elaborata in glede na način upravljanja pustolovskega parka je dopustna ocena, da je bilo edino vodilo podjetja “Pustolovski park Bled d.o.o.“ s sedežem v Tržiču, da kuje dobiček, četudi na račun poškodovanja dreves v varovanem naravnem okolju. Zakaj občina, ki je zavezana, da “pospešuje varstvo okolja v občini in v sodelovanju s pristojnimi institucijami zagotavlja varstvo kulturnih in naravnih vrednot“ (Statut Občine Bled), že v preteklih mandatih ni ukrepala, bo ostalo neodgovorjeno vprašanje.

Adrenalinsko doživetje ali doživljajski vidik?

Pri razmisleku za odločanje, ali si nekdanji upravljalec pustolovskega parka zasluži drugo priložnost, velja  vzeti v obzir mnenje prof.dr. Brusa, ki je elaborat zaključil z ugotovitvijo, da 

“Straža je občutljiv prostor, s katerim je treba upravljati zelo premišljeno in prilagojeno tako, da njegova uporaba dolgoročno ne bo ogrožala nobene od pomembnih oziroma poudarjenih funkcij. Slovenija se v zadnjih letih promovira kot zelena destinacija in poudarja neokrnjeno naravo ter trajnostno in sonaravno ravnanje z naravnimi viri, zato je pri graditvi plezalnih parkov nujno potreben razmislek o primernosti tovrstne rabe in posegov v gozdne sestoje s tako poudarjenimi socialnimi in drugimi funkcijami“.

Straža ni le občutljiv prostor,  že od leta 1955 je skupaj z Grajskim hribom, torej že od rajnke Jugoslavije, prvo območje varovane naravne in kulturne dediščine  (⁶ ). Ali želimo v tem varovanem prostoru ponuditi adrenalinska in pustolovska doživetja ali pa bomo to lokacijo s čudovitimi razgledi po Bledu in okolici ohranili za doživljajske užitke kot na Grajskem hribu?

Ko se je že zdelo, da je tema pustolovskega parka na Straži z odstranitvijo naprav zaključena, je presenetila v Gorenjskem glasu (21. 12. 2023) objavljena novica, da je blejski župan bivšemu najemniku predlagal, “naj poišče strokovnjaka, ki bo študijo preučil in podal protiargumente, ... saj želi, da dejavnost ostane ...“. In bivši najemnik je le zgrabil priložnost, ki mu jo je ponudil župan!

Ključno in povedno v zadevi je vendarle dejstvo, da ugotovljeno stanje  v pustolovskem parku odslikava najemnikov nikakršen odnos do narave in zakonskih predpisov, varstvenih režimov.  Odločitev je treba sprejemati ob upoštevanju načela, da zasebni interes ne sme škoditi javnemu in upoštevati je treba načelo trajnostnega prostorskega razvoja, s poudarkom na ohranjanju narave. Upamo le lahko, da bo občinski svet, ko se bo odločalo o lokacijski preveritvi, zmogel dovolj politične volje, da bodo uveljavljene ugotovitve prof. dr. Brusa.

Med razumnimi in odgovornimi odločevalci pa sicer velja, da z nezanesljivimi partnerji ne sklepaš novih pogodb. Neizpolnjevanje dogovora iz pogodbe, nespoštovanje zakonov in izsledki neodvisne ekspertize bi morali biti zadostni argumenti, da bi občina že v izhodišču zavrnila kakršnekoli ambicije po ponovni postavitvi pustolovskega parka na Straži.

Kultura sprenevedanja

Živimo v kraju z bogato naravno in kulturno dediščino, ki jo ponujamo v turistične namene. In živimo v času, ko je eno temeljnih bivanjskih vprašanj tudi, kakšen je naš odnos do narave, do drugih živih bitij.

Zakaj župan, če ocenjuje, da je pustolovski park pomemben doprinos k turistični ponudbi, zainteresiranih ne usmeri na lokacije, ki se nahajajo izven varovanih območij Bleda?  Ali so stališča občine do atraktivnih varovanih območij sploh dovolj trdna in načelna, ali pa bomo dopustili, da so predmet trgovanja?

V čem pa je bila “multiplikativna vrednost“ ukinjenega pustolovskega parka na Straži? Letna najemnina v višini 5.000,00 €  je bila sramotno nizka, lahko bi rekli da akcijska cena. Za primerjavo naj navedem, da podjetje Infrastruktura Bled, d.o.o., ki ima v najem špotno-rekreacijski del Straže, občini letno plačuje okoli 40.000,00 €. Davki iz dejavnosti pa so se stekali v tržiško občino, kjer ima obravnavano podjetje svoj sedež. Po odstranitvi naprav so nam v prostoru ostale posledice v gozdnem sestoju: poškodovana drevesa, korenine in gozdna tla. Le kaj si mislijo obiskovalci ob pogledu na to tudi estetsko razvrednoteno območje?

Povedno je, da je podjetje Infrastruktura Bled, d.o.o., ki upravlja s turistično infrastrukturo Straže (sedežnica, zimsko smučišče, poletno sankališče...), vsa leta odkar obstaja pustolovski park,  diskretno gledalo proč. Jim drugega tudi ni preostalo, saj so tudi sami  samovoljno posegali v prostor. Ob spodnji žičniški postaji  so razširili plačljivo javno parkirišče, ne da bi pridobili potrebna upravna dovoljenja: niti gradbeno niti uporabno. Obiskovalci pustolovskega parka pa so jim seveda povečevali promet na žičnici. Zanimiva simbioza; volk je bil sit in koza cela. Vse v imenu turizma!

Razrast primerov, ko občina in pristojni organi ne odreagirajo na evidentno kršenje omejitev pri poseganju v prostor, se povečuje. Kot da je nespoštovanje varstvenih režimov postala (politična) blagovna znamka Bleda. Kako sicer razumeti izjave nekaterih svetnikov (J.B., M.B.), mimobežno izrečene na zadnjih dveh sejah OS, ki izražajo podporo pobudi za ponovno odprtje pustolovskega parka na Straži? Vprašanje je, ali ti lokalni politiki delujejo in odločajo v javno dobro - za kar so bili izvoljeni – ali jih zanima le biznis. Problematično je dejstvo, da vseprisoten pohlep korak za korakom krni in golta  prostorske značilnosti Bleda, kar ima za posledico, da identiteta prostora vedno bolj bledi.

Neučinkovitost in omahljivost pri odločanju ne moreta biti posledica pomanjkanja strateške vizije. Kdaj bomo torej začeli živeti vrednote, ki jih zagovarjamo v Strategiji trajnostnega prostorskega razvoja Občine Bled 2030 in Strategiji razvoja trajnostnega turizma? Vsekakor ne bi smelo biti prostora za dvojno moralo, ko se v imenu interesa turistične dejavnosti  dopušča, da kapital določa rabo prostora. Naša zaveza je, da skladno z režimi varstva in strateškimi usmeritvami vse to zeleno bogastvo ohranjamo tudi za prihodnje rodove. Vsako odstopanje /mehčanje omejitev, ki izhajajo iz varstvenih režimov, ruši koncept varovanja prostorske identitete.

Sonja Dornik

PS: Občina, ki je bila naročnica strokovne ocene stanja drevnine v pustolovskem parku, ugotovitev strokovnjaka na žalost ni objavila na svoji platformi. Ekspertiza prof.dr. R. Brusa  je po mojem védenju prva te vrste narejena za pustolovske parke v Sloveniji. Gre za gradivo, ki bo pritegnilo ne le strokovno javnost, temveč  tudi pozornost naravovarstveno ozaveščenih in zainteresirane javnosti širše. Povezava do ekspertize je možna preko članka Izjava za javnost glede zaprtja Pustolovskega parka na Straži - glej ad (⁵ ).

Ad ( 1 ) prof.dr. Brus R.: Analiza stanja in ocena možnosti sanacije dreves v Plezalnem parku Straža na Bledu, dostopno preko članka Izjava za javnost ...glej ad ( 5 ).
Ad ( 2 ) ZRSVN - Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Ad ( 3 ) ZVKD - Zavod za varstvo kulturne dediščine
Ad ( 4 ) ZGS - Zavod za gozdove Slovenije
Ad ( 5 ) Izjava za javnost glede zaprtja Pustolovskega parka na Straži, Društvo za varstvo okolja Bled, Društvo Spoštujmo Bled in Vesna – zelena stranka, 22.11. 2023 objavljeno na platformi Mojaobčina.si
Ad ( 6 ) Straža – stičišče interesov, Sonja Dornik, 28.11.2023 objavljeno na Mojaobčina.si