V petek, 23. junija, je Krajevna skupnost Bled povabila občane Bleda na zanimivo predavanje o Stanju registrirane naravne in kulturne dediščine na Bledu. Predavanje je bilo v gasilskem domu na Mlinem in kljub slabemu vremenu ter morda za marsikoga odročnosti kraja se je nabralo kar nekaj ljudi, ki jih je privabila ta zanimiva tematika.

Biologinja Maja Vrtačnik se že leta ukvarja s popisovanjem registrirane tako naravne kot tudi kulturne dediščine v Občini Bled. S tem je hotela zbrane podatke predstaviti na enem mestu in tako olajšati varstvo, vrednotenje in označitev te naše dediščine, ki bi seveda še kako dodala vrednost našemu kraju in okolju. Žal za njeno delo do sedaj na občini ni bilo veliko zanimanja, kljub nekaterim predavanjem, ki jih je gospa Vrtačnik že imela na to temo na različnih lokacijah na Bledu.

Tokrat pa se je Krajevna skupnost Bled odločila, da se sama seznani z vsebino njenega dela in jo predstavi zainteresiranim občanom, kar je zelo razveseljivo. Gospa Vrtačnik nas je popeljala skozi pester seznam naravne dediščine, ki je v našem okolju tako bogata in ki se jo tako lahkomiselno uničuje ali poškoduje predvsem zaradi pozidav in ali neobstoječih kontrol pri različnih gradnjah. Tako morene, osamelci, mokrišča, skale, trsišča, itd. izginjajo ali so popolnoma nespoznavni in naše okolje se tako vedno bolj spreminja, žal seveda na slabše.

Seznam kuturne dediščine na Bledu je dolg in raznolik. Na žalost tudi tu opazimo mačehovsko ravnanje s tem našim bogastvom. Osupli smo bili nad trenutnim stanjem marsikaterega objekta. V kratkem času je zaradi zanemarjenosti (namerne ali nenamerne) vidno propadla množica hiš in gospodarskih poslopij: marsikje je namera dočakati popoln propad (in s tem dovoljenje za novogradnjo ali prodajo) več kot očitna.

Tudi v parkih vidimo velike spremembe: zaradi "bolezni" se podirajo stara drevesa, ki bi se morda še lahko ohranila; sekajo se veje, da bi razbremenile drevo (?), gre pa bolj za izboljšan razgled; edini pravi drevored na Bledu na Kolodvorski je popolnoma podivjan in ni bil urejen že deseletja, če kdaj, itn.

Gospa Vrtačnik je prepričana, da večina občanov ne pozna zadosti naše naravne in kulturne dedščine in zato nima pravilnega odnosa do nje, mi pa se upravičeno sprašujemo, če je odgovornim mar za vse te vrednote, ki bi našemu kraju dodale še dodaten pečat zanimivosti in kvalitete življenja.

Zapomnimo si: grad, jezero in otok niso naša edina naravna in kulturna dediščina, Bled ponuja še mnogo več – spoznajmo jo in začnimo jo varovati, ohranjati in spoštovati v vsej njeni različnosti.

Dunja Studen Kirchner