Tako kot v lanskem poletju se tudi letos na Občino Bled naslavljajo številne prošnje po ukrepanju oz. omejevanju preletov čez območje Občine Bled. Občane obveščamo, da Občina Bled ni pristojna za urejanje letalskega prometa oz. hrupa, ki ga povzročajo zračna plovila.

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19) v 21. členu določa, da nadzor nad izvajanjem uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja. Pravilnik o hrupu zrakoplovov (Uradni list RS, št. 55/00, 18/01 – ZLet, 40/04 in 75/08) v 6. členu določa, da se na ozemlju Republike Slovenije sme uporabljati zrakoplov le, če izpolnjuje zahteve glede hrupa po določbah tega pravilnika, če je vpisan v register zrakoplovov in je zanj Uprava RS za zračno plovbo (v nadaljevanju URSZP) izdala spričevalo o hrupu. Agencija RS za okolje ima na spletni strani objavljen seznam pooblaščenih izvajalcev ocenjevanja hrupa z meritvami hrupa, modelnim izračunom in visoko energijskim impulznim hrupom, ki kvantitativno izmerijo hrup na podlagi katerega lahko vsak anonimno poda prijavo na Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor. Prijava kršitve je mogoča po pošti, osebno ali elektronsko.

V lanskem letu smo se za pomoč obrnili na Javno agencijo za civilno letalstvo Republiko Slovenijo in Režijski obrat Alpskega letalskega centra Lesce. 

Odgovor Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije je sledeč:

Zakon o letalstvu v 11. odstavku 31. člena določa, da mora tuj zrakoplov imeti med letenjem v Republiki Sloveniji spričevalo o plovnosti in spričevalo o hrupu ali drugo ustrezno listino, ki jo je izdal pristojni organ druge države in se prizna v skladu z mednarodno pogodbo. Pogoje za izdajo spričevala o hrupu predpisuje Uredba Komisije (EU) št. 748/2012 z dne 3. 8. 2012 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij. 

Glede višine letenja v nadaljevanju pojasnjujejo, da zakonodaja določa minimalne višine letov (SERA.5005, SERA.5015), in sicer:

- nad gosto naseljenimi območji velemest, mest ali naselij ali nad zbrano množico ljudi na prostem na višini, ki je manj kot 300 m (1.000 čevljev) nad najvišjo oviro v polmeru 600 m od zrakoplova

- kjerkoli drugje, razen v območjih navedenih v prejšnji točki, na višini, ki je manj kot 150 m (500 čevljev) nad zemljo ali vodo ali 150 m (500 čevljev) nad najvišjo oviro v polmeru 150 m (500 čevljev) od zrakoplova.

Nedvoumno je, da spadajo otok, grad in obala jezera v pozidano območje, medtem ko je gladina blejskega jezera drugo območje, kjer se minimalna dovoljena višina letenja lahko zmanjša od 1.000 čevlje na 500 čevljev pri tem pa se morajo upoštevati odmiki letal od ovir. Pri izvajanju nekomercialnih operacij z nekompleksnimi zrakoplovi, je potrebno na omenjenem območju upoštevati pravila vizualnega letenja kot tudi razgibano konfiguracijo terena, zato so možnosti za letenje na minimalnih varnih višinah 500 čevljev na terenom samo teoretične. 

Hrup na točkah na tleh na območju Bleda, ki ga ustvarjajo zrakoplovi, ki preletavajo oz. krožijo na tem območju je odvisen od številnih dejavnikov, in sicer: vrste zrakoplovov in pogonskih sistemov, postopkov upravljanja moči, razdalje od točk na tleh na poti leta, lokalne topografije in vremena. Letalske operacije se med seboj razlikujejo, zato imajo na točki opazovalca različen vpliv na raven hrupa. Posamezni dogodki na letu zrakoplova kot npr. spreminjanje višine, smeri, kroženje rzakoplova, ... nedvomno vplivajo na vrednost indeksa hrupa na točki na tleh. Taki dogodki so "pomembni za hrup" zato bi jih morali piloti v največji meri tudi upoštevati. S tem bi lahko na območju Bleda pomembno prispevali k skupni izpostavljenosti prebivalstva hrupu zrakoplovov.