Društvo upokojencev Bled je konec septembra počastilo 75. obletnico društva, mednarodni dan starejših in 20. obletnico delovanja blejskih vezilj z razstavo z naslovom Ljubo doma, kdor ga ima. Veziljski krožek Vide Blejske deluje kot sekcija DU Bled in trenutno združuje 16 članic, ki so vešče različnih ročnih del, ne le vezenja. Njihova izjemna ročna dela nastajajo z veliko znanja, natančnosti, potrpežljivosti ter ljubezni do negovanja kulturne dediščine in ohranjanja ljudskega izročila.

Ogled razstave je bil mogoč med 28. in 30. septembrom 2025. V preddverju Festivalne dvorane Bled sta jo postavila mentorica in vodja vezilj Breda Jamar in etnolog, kustos tržiškega muzeja dr. Bojan Knific. Poleg osrednjega dela, predstavitve dvajset let delovanja blejskih vezilj, je vključevala še posebne »kotičke«. Prvi je bil posvečen kulturni dediščini (z razstavljenimi vezeninami, značilnimi za Bled in okolico), drugi je bil ustvarjalni kotiček (obiskovalci razstave so lahko s pomočjo vezilj ustvarili lasten izdelek), tretji pa je prikazal pripomočke, ki jih za svoje izdelke uporabljajo vezilje. Slavnostno odprtje razstave je bilo v soboto, 27. septembra 2025. Program je povezovala predsednica DU Bled Dragica Vesković, z ljudskimi pesmimi in plesi pa so odprtje razstave pospremili vokalistka Metka Frelih, harmonikarica Milly Bogovič in Folklorna skupina Bled. V imenu Občine Bled je prisotne, in še posebej blejske vezilje, nagovoril podžupan Iztok Pesrl.

Po uvodnem pozdravu prisotnih je predsednica DU Bled k mikrofonu povabila Bredo Jamar, ki krožek vezenja vodi vse od njegovega nastanka januarja 2006. Gospa Breda je povedala, da se vezilje že dvajset let srečujejo tedensko v društvenih prostorih. Svoje znanje delijo druga z drugo in ustvarjajo unikatne ročne izdelke, med katerimi še posebej izstopajo vezenine. Posebnost pa so zagotovo ročno izvezeni slinčki za vse novorojenčke blejske občine, ki jih izdelujejo od leta 2007. Za poimenovanje Vide Blejske so se članice krožka odločile pred nekaj leti, in sicer v spomin na nekdanjo mentorico in vzornico Vido Pavluša, ki je blejske ženske vezenje začela poučevati leta 1991.

V nadaljevanju je dr. Bojan Knific, sicer eden vidnejših strokovnjakov s področja oblačilne dediščine, spregovoril o zgodovini in tehnikah ročnega vezenja, veziljskih motivih in značilnostih vezenin na Gorenjskem. Predstavil je tudi zasnovo razstave in vrste razstavljenih izdelkov ter še posebej opozoril na razstavni kotiček, posvečen kulturni dediščini Bleda in okolice – z razstavljenimi zavijačami (posebno oblikovane trikotne rute, ki jim čelni del običajno krasi bela vezenina), pečami (belo vezene velike rute, ki so sodile k ženski praznični obleki) in avbami (ženska pokrivala z razkošno vezenimi čelniki). Večina razstavljenih izdelkov je s konca 19. stoletja, najstarejša pa z začetka 19. stoletja; nekaj izdelkov je naredil dr. Bojan Knific po starih predlogah.

Odprtju razstave je sledilo prijetno druženje in klepet ob razstavljenih izdelkih. Prav pa je, da naštejemo še vezilje, ki so razstavile svoje čudovite izdelke: Jožica Bernard, Marija Blaszczok, Milka Eržen, Marija Gašperšič, Greta Guček, Breda Jamar, Cvetka Jug, Olga Kresal, Bernarda Polanec, Jana Potočnik, Marija Širovnik, Minka Velikonja, Anamarija Zajc, Maruška Zajc, Angela Žižko in Majda Žvegelj.

Melita Ambrožič