V prihajajočih dneh nadaljujemo z risanjem talnih označb s katerimi zasledujemo primere dobrih praks trajnostne mobilnosti po lokalnih cestah v Sloveniji in tujini ter prostor na cestišču namenjamo tudi najranljivejšim udeležencem v prometu, pešcem in kolesarjem.

V občini imamo razmeroma ozke lokalne ceste, ki ali nimajo prostora za ločeno kolesarsko pot ali pa so ravna rodovitna zemljišča ob lokalnih cestah preveč dragocena našim kmetom. Z namenom, da bi svoj prostor namenili tudi najbolj ranljivim v prometu, t. j. kolesarjem in pešcem, ter z zavedanjem, da v danem trenutku lahko z majhnimi označevalnimi deli cestišč pomembno pripomoremo k promociji trajnostne mobilnosti in zagotavljanju občutka varnosti pešcev ter kolesarjev, po posameznih odsekih postopoma spreminjamo prometni režim z uvedbo pomožnega kolesarskega pasu. Po pomožnem kolesarskem pasu je v primeru, kjer ni pločnikov, dovoljeno hoditi tudi pešcem. Gre za robni del vozišča, ločenega s prekinjeno ločilno črto, na katerega se v primeru srečevanja dveh vozil umakneta nasproti vozeči si vozili. Namen sprememb talnih oznak je v tem, da vozniki motornih vozil zaradi optično ožjega pasu znižajo svojo hitrost, kolesarji in pešci pa imajo omejen prostor v katerem se lahko gibljejo. S tovrstno prakso se srečujejo tudi po drugih slovenskih občinah, kjer kolesarske pasove označujejo na račun pasov namenjenih motornemu prometu.

Cestarji so konec tedna pobarvali odseke Bled, Koritno, Bodešče, Ribno in krak do Sela, čakajo jih še odsek od križišča na Buču preko Zasipa, Sebenj in Ceste v Vintgar do križišča na Buču, Kolodvorska cesta do železniške postaje, Kidričeva cesta od Kampa Bled do Pristave in posamezni odseki na Bohinjski Beli.

Na semaforiziranem križišču na Buču je bil zarisan prvi primer t. i. »kolesarskega žepa« (ang. Cycling box) na Bledu, katerega cilj je, da tu na zeleno luč čakajo kolesarji. Avtomobili na zeleno luč čakajo za kolesarskim žepom.