Posvetovalno telo župana obravnavalo kritične (ne)dostopne točke

Na dan dogodka se je sestalo lani formirano posvetovalno telo župana Občine Bled Antona Mežana, ki naslavlja odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir. Za ta namen je bil letos izveden popis stanja dostopnosti v ožjem središču kraja, v katerem se je identificiralo 18 kritičnih točk. Na srečanju komisije so se določile prioritetne naloge in iskale rešitve za najbolj kritična mesta.

Med najbolj kritičnimi točkami tudi javne sanitarije pri postajališču za fijakerje

Javne sanitarije pri postajališču za fijakerje so sicer dostopne z invalidskim vozičkom – a sam dostop ovira prestrma in nagnjena betonska klančina, ki ni le neuporabna, temveč tudi nevarna. Izziv vstopa v sanitarije dodatno ovirajo zapornice ter težje odpirajoča vhodna vrata. S tega razloga je sledil sklep, da se preuredi klančina, za vstop v te in sanitarije pod veslaškimi tribunami pa uvede EURO ključ.

Ogromno težav z nedostopnostjo je bilo identificiranih ob glavni državni Ljubljanski cesti in Cesti svobode, zato se bo Občina Bled v sodelovanju z Infrastrukturo Bled posvetila kritičnim točkam, ki so v domeni občine. Med njimi je ureditev klančine za vstop na sedež Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki ter v osnovno šolo Bled, nižanje robnikov ob Prešernovi cesti, ob pokopaliških vežicah in na Ulici Jule Vovk Molnar.

Domačini, pomagajte nam prepoznati (ne)dostopnost v kraju

Na Bledu se trudimo v smeri boljše dostopnosti grajenega okolja, saj ima ta znaten vpliv na gibalno ovirane, pa tudi ostale prebivalce. Vsakdo je namreč lahko v določenem življenjskem obdobju funkcionalno oviran, kar je veliko širši in pogostejši pojav v družbi kot invalidnost. S tega vidika si želimo odpravljati nepotrebne ovire, kar bo v korist celotni družbi. Prosimo vas, da nam v z odgovori na kratko anketo, ki vključuje tri vprašanja, pomagate prepoznati ovire v kraju, zapišete svoja opažanja in priložnosti za izboljšave. Anketa je na voljo tukaj. Hvala za vašo pomoč in odziv. 

2. OVIRANtlon Bled

Občina Bled je v sodelovanju s Svetom za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir Mestne občine Ljubljana (SOAKO) s podporo predsednika Saša Rinka ter z Društvom paraplegikov Gorenjske, Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Kranj ter Društvom gluhih in naglušnih Ljubljana v času tedna mobilnosti ponovno organizirala dogodek OVIRANtlon Bled.

Namen dogodka je spodbuditev razmišljanja širše javnosti o tem, kako lahko okolje, v katerem živimo, izboljšamo, naredimo prijaznejše in dostopno vsem. Obiskovalci se skozi praktičen preizkus različnih tipov ovir, ki jih pripravijo sodelujoča društva, ozaveščajo, kako lahko običajne ovire predstavljajo velike izzive in kakšni ukrepi so potrebni, da se celotni družbi zagotovi dostop do storitev ali zgradb.

Vsakdo od nas je namreč lahko v določenem življenjskem obdobju funkcionalno oviran, saj mednje spadajo tudi nosečnice, starejši občani in občanke, majhni otroci, starši z otroškimi vozički, prtljago ali nakupovalnimi vozički ter ostale osebe, ki se zaradi različnih vzrokov, navadno trajnih ali začasnih poškodb, počasi ali težje gibajo.

Dostopnost v kraju je torej pomembna za vsakega posameznika, saj če je ta ustrezno opremljen in oblikovan za invalidne osebe, je primeren tudi za vse, tudi (začasno) funkcionalno ovirane osebe.

Društvo paraplegikov Gorenjske je na promenadi postavilo poligon z ovirami, preko katerega so se obiskovalci lahko zapeljali v invalidskem vozičku. Na ta način so v praksi preizkusili s kakšnimi ovirami se gibalno ovirani srečujejo v javnem prostoru: prestrme klančine, (pre)visoki robniki in površine, ki otežujejo gibanje, kot so travnate površine, rešetke in ozki prehodi.

Predstavniki Društva gluhih in naglušnih Ljubljana so predstavili, kako poteka branje z ustnic, tolmač slovenskega znakovnega jezika pa je predstavil enoročno abecedo in obiskovalce naučil nekaj kretenj in mimik v jeziku gluhonemih.

Kako se uporablja bela palica na taktilni poti in kakšna je vloga psa vodiča, ki je v Sloveniji uveljavljen kot medicinsko-tehnični pripomoček, so predstavili člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj.

Dogodek je bil, tudi zaradi lepega in sončnega vremena, izjemno obiskan, organizatorje je razveselilo predvsem dejstvo, da so se dogodka udeležili tudi vrtčevski in osnovnošolski otroci, ki so imeli priložnost zastaviti vprašanja in se pobližje spoznati z različnimi oblikami oviranostmi.

Izvedeni projekti za boljšo dostopnost v kraju

Z lansko vzpostavljeno komisijo, posvetovalnega telesa župana, se na Bledu trudimo v smeri boljše dostopnosti, komisija pa na srečanjih išče rešitve za identificirane kritične točke.

V zadnjem letu so se v kraju na novo vzpostavila 4 parkirna mesta za invalide v Zdraviliškem parku, 11 na Centralnem parkirišču, javne sanitarije v Veslaškem centru v Mali Zaki so prilagojene tudi za gibalno ovirane osebe, ki v prostor vstopajo brezplačno z uporabo univerzalnega EURO ključa.

V sklopu investicije Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo je Občina Bled v sklopu zamenjave celotne semaforske naprave opremila dva prehoda za pešce s sodobnimi tipkami za slepe. Za ta namen je iz proračuna prispevala dobrih 4.700,00 evrov.

Dostopna Festivalna dvorana Bled

Upravljavec Festivalne dvorane, Zavod za kulturo Bled, je uredil številne prilagoditve, ki omogočajo nemoten vstop za gibalno in senzorno ovirane.

Gibalno oviranim je dostop v dvorano omogočen preko stranske poti, kjer je robnik znižan, v pritličju je velika dvorana, do katere je neovirana izravnana pot. Dostop do malih sejnih dvoran, ki so v prvem nadstropju, omogoča dvigalo, v pritličju se nahaja toaletni prostor za gibalno ovirane.

Za slepe in slabovidne je urejen vhod s kontrastnimi trakovi na steklenih površinah in ustrezno osvetljavo, dvigalo ima tipno zaznavne tipke, toaletni prostori tipno zaznavne znake, stopnice so kontrastno in proti-zdrsno označene, vratni okviri imajo kontrastne oznake.

Prilagoditve za gluhe in naglušne obiskovalce zajemajo slušne zanke na informacijskem pultu in v garderobi, v veliki dvorani je na voljo induktivna fiksna slušna zanka, v malih sejnih dvoranah pa mobilne slušne zanke, ki so primerne za sestanke in predavanja.

Na Blejskem gradu oživili projekt izgradnje dvigala

Grad je specifičen srednjeveški objekt z določenimi omejitvami zaradi svojih arhitekturnih značilnosti in umeščenosti na strm hrib. Zaradi njegovih specifik ni možna vgradnja stalne klančine ali dvigala brez posega v spomeniško varovano dediščino, ponovno pa tečejo razprave in priprave za idejni projekt za vzpostavitev dvigala, ki bo omogočila dostop z izravnane točke pri parkirišču v notranjost.

Za gibalno ovirane osebe so na parkirišču sicer na voljo prilagojena parkirna mesta, nudijo asistenco zaposlenih pri vstopu in gibanju po zahtevnejših delih gradu z uporabo prenosnih klančin in stopniščnega vzpenjalnika. Za osebe, ki fizično ne morejo dostopati do zgornjih delov gradu, je v pripravi možnost ogleda s pomočjo virtualne resničnosti.

Za gluhe in naglušne obiskovalce je na recepciji nameščena slušna zanka, na voljo so mobilne slušne zanke, primerne za sestanke in predavanja, za slepe in slabovidne obiskovalce pa so stopnice označene s kontrastnimi in protizdrsnimi oznakami, toaletni prostori so opremljeni s tipno zaznavnimi oznakami, v pripravi sta tipno zaznavna modela gradu, ki bosta olajšala orientacijo.