Zgodovina je polna pomembnih mejnikov, ki so po zaslugi posameznikov ali skupin omogočili, da so se slepi in slabovidni lahko vključevali v družbo. Poleg zgodovinskega orisa razvoja tehničnih pripomočkov in knjižničnih gradiv v prilagojenih oblikah, so si obiskovalci lahko ogledali knjige v brajici, spoznali različne lupe za povečavo, nove sodobne tehnologije zapisa besedil (DAISY) in druge tehnične pripomočke, ki olajšajo vsakodnevno življenje ljudi z okvaro vida.

»Današnje odprtje razstave ni vsakdanji dogodek. Nimamo namreč pogosto priložnosti spoznati sveta slepote in slabovidnosti, zato smo zelo veseli, da razstava gostuje v naši knjižnici. Tudi sami se trudimo, da bi predvsem mlajše ozaveščali o ranljivih družbenih skupinah, zato smo organizirali tudi delavnice, na katerih otrokom pokažemo, kaj pomeni biti slep ali slaboviden,« je dejala direktorica matične knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica, Božena Kolman Finžgar. Kot je dodal bibliotekar Andrej Jalen, želijo z delavnicami otroke naučiti, da sprejmejo drugačnost in že v zgodnjih letih razumejo, kaj pomeni biti slep ali slaboviden. 

Odprtja razstave Svet drugačnih občutenj so se udeležili tudi nekateri člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj. Predsednik MDSS Kranj, Emil Muri, je ob odprtju dejal: »Veseli nas, da razstava gostuje na Bledu, da bodo občani in okoliški prebivalci spoznali našo dejavnost in prilagoditve, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju.« Razstava bo na ogled še v Ribnici, Grosupljem, Mariboru in Velenju.

»Vse pogosteje se pogovarjamo le površinsko«

Osrednji gost odprtja razstave je bil Darko Torkar, učitelj slovenščine na srednji ekonomski šoli v Kranju, ki za svoj hobi rad poprime tudi za mikrofon na Radiu Kranj. V prostem času rad bere, predvsem knjige, ki ''previharijo možgane'' in še nekaj časa ostanejo v spominu. Eno takšnih je po njegovem mnenju tudi delo slovenskega pisatelja Andreja Blatnika O čem govoriva. Knjiga ga je pritegnila zaradi globoke sporočilne vrednosti: »Danes je vse preveč pogovorov, pri katerih ne slišimo svojega sogovorca. Tega bi se morali zavedati in v pogovore vnesti bolj pomensko vsebino, ki obema sogovornikoma prinese več,« je še dodal. Obiskovalcem je prebral odlomek iz knjige, v katerem se je nedvomno našel marsikdo.

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije

Projekt Knjižnica slepih in slabovidnih

Groharjeva cesta 2

1000 Ljubljana

telefon: 01 4700 250

spletna stran: www.kss-ess.si

e-pošta: info@kss-ess.si; zdsss.dogodki@zveza-slepih.si