Društvo upokojencev Bled je v torek, 10. februarja 2026, pripravilo prireditev za slovenski kulturni praznik, posvečeno Zofki Kveder (1878–1926). Leto 2026 je namreč Ministrstvo za kulturo posvetilo njej in Srečku Kosovelu ob stoletnici njune smrti. Prireditev je društvo naslovilo s citatom iz avtoričinega romana Njeno življenje, objavljenega leta 1914.

Zofka Kveder je bila dejavna kot pisateljica, dramatičarka, novinarka, urednica, prevajalka in kulturna posrednica. Kot ena prvih slovenskih avtoric je v svojih delih spregovorila o ženskah ter njihovem položaju v družini in družbi. Bila je tudi aktivna borka za njihove pravice ter enakopravnost z moškimi – in to v času, ko je družba bila patriarhalna ter sovražno usmerjena do ženske emancipacije.

Po končanem šolanju je krajši čas živela v Ljubljani, kjer je začela pisati prva prozna dela – njena prva črtica je bila objavljena v reviji Slovenka leta 1898. Nato pa jo je življenjska in ustvarjalna pot vodila v različna srednjeevropska mesta (Trst, Zürich, Bern, Praga, Zagreb), kjer se je preživljala s svojim literarnim, uredniškim in prevajalskim delom. Pisala je v slovenščini, nemščini in hrvaščini. Objavljala je v različnih časnikih in časopisih, kot so Slovenka, Slovenski narod, Edinost, Dom in svet, Ljubljanski zvon in Jugoslovanska žena. Njena najpomembnejša dela so zbirke kratke pripovedne proze Misterij žene (1900), Odsevi (1902), Iz naših krajev (1903), Iskre (1905), dramska dela Ljubezen (1901), Amerikanci (1908), Arditi na otoku Krku (1922) ter romana Njeno življenje (1914) in Hanka (1917).

Življenje in delo pisateljice so na prireditvi osvetlile članice literarno-recitacijske skupine: Rozika Špilak, Metka Smolej, Biserka Lazar, Francka Jensterle, Mojca Ulčar Möller in Dragica Vesković, ki je prireditev pripravila. Za glasbeno spremljavo je poskrbela harmonikarica Milly Bogovič. Predstavitev Zofke Kveder so popestrile z branjem odlomkov iz njenega dopisovanja z urednico Slovenke Marico Nadlišek Bartol, novinarko in pripovednico Ivanko Anžič Klemenčič, pisateljem Ivanom Cankarjem in pianistko Karmelo Kosovel, iz spominov najmlajše avtoričine hčerke Mire ter izbranih avtoričinih del.

Melita Ambrožič