Benedikt Lergetporer ob prelomu 19. v 20. stoletje predstavlja najpomembnejšega pokrajinskega fotografa na Kranjskem in v Primorju in je več kot zaslužen, da je Bledu in vsem Slovencem ohranil na tisoče posnetkov, izrednih dogodkov, portretov, različnih kulturnih in umetniških del, predmetov narodne dediščine kot tudi množico pogledov na takrat še neomadeževano in neokrnjeno naravo slovenske zemlje.

18. decembra je bila v blejski knjižnici Blaža Kumerdeja predstavljena najnovejša knjiga Tržačanke Rite Cramer Giovannini o Benediktu Lergetporerju, fotografu Bleda in Malega Lošinja. Delo sta predstavila Vojko Zavodnik ter Dragan Božič, svetnik ZRC SAZU v pokoju.

Sočasno je v decembru v zgornjih prostorih knjižnice potekala tudi manjša razstava z izseki Lergetporejevega življenja in z bežnim pregledom njegovega ogromnega ustvarjalnega opusa.

Najdragocenejši predstavljeni artefakt razstave je bil relief blejske sklede, ki ga je iz zapuščine barona Schwegla uspel rešiti in ohraniti g.Zdravko Rus z Bleda. Izdelal ga je prav vsestranski fotograf, planinec, kulturni in turistični delavec ter geoplast Benedikt Lergetporer in ga skupno z več kot 1500 fotografijami naše lepe dežele, nalepljenih na trdih kartonih, ki so se od 12. do 20. oktobra leta 1903 brezplačno delili obiskovalcem, takrat predstavil na znameniti dunajski razstavi zdraviliških krajev. Bled je prejel veliko zlato medaljo za najlepši zdraviliški kraj avstrijske monarhije, prav tako pa je istočasno tudi Lergetporer prejel veliko zlato medaljo za pripravo te razstave. Dogodek so najavili tudi v Političnem in gospodarskem listu Gorenjec 5. 9.1903, kjer so med drugim zapisali: „Imenovane razstave udeleži se tudi naše zdravišče. Glavno kar razstavimo je ploskorezba, ki predstavlja divno našo okolico s Triglavskim pogorjem. Ploskorezba je last g. barona Schwegla in jo je izdelal podjetni tukajšnji fotograf g.B.Lergetporer.“

Benedikt se je rodil leta 1845 v Salzburgu, družina Lergetporer pa izvira iz Schwaza pri Innsbrucku na Tirolskem. Leta 1884 se je s soprogo Mario in tremi hčerkami Eleonoro, Berto in Romano iz kraja Zell am See, zahodno od Salzburga, preselil na Bled. Leta 1892 pa je pri založbi Kleinmayer in Bamberg v Ljubljani že dal natisniti obširen prodajni katalog z veličastnim seznamom 1000-ih pokrajinskih fotografij. Leta 1896 je odprl tudi zimski fotografski atelje na Malem Lošinju, kjer je po njegovi smrti njegovo dediščino upravljala hčerka Romana s soprogom Lussinom, na Bledu pa je fotografske storitve prevzela hčerka Berta.

Najdražji naj bi mu po smrti leta 1910 ob paviljonu fotografskega ateljeja ob Vili Alice postavili ogromno spominsko nagrobno ploščo z napisom, ki naj bi med vojnama izginila neznano kam. Sam je večni počitek našel na zemljišču 22 19 002 na starem delu blejskega pokopališča. Grob je bil že večkrat prekopan, danes ga imajo v najemu Pelkovi. Kljub slavi in pomembnosti za slovenski narod Lergetporerju nagrobnika ali kakega vsaj simboličnega spominskega obeležja na Bledu še nismo postavili ... V Turističnem društvu Gorje so mu ob 130. obletnici Vintgarja leta 2023, kot soodkritelju soteske, dali izdelati doprsni bronasti kip, ki je danes na vpogled v gorjanski osnovni šoli in tako vsaj malo popravili zgodovinsko krivico.

Vojko Zavodnik