V našem koncu zdaj že tradicionalno poskrbimo, da se poletni meseci za novinarsko srenjo ne spremenijo v čas kislih kumaric. Ponavljajoče  vsakoletno onesnaževanja Save Bohinjke je tema, ki vedno znova polni časopisne stolpce in

bojim se, da bo tako ostalo tudi v prihodnje – vsako leto obsorej. Zahvaljujoč  Argosovemu očesu Društva za varstvo okolja Bled je bila tudi letos opažena povečana onesnaženost potoka Jezernica, ki se izliva v Savo Bohinjko. Prijava  na pristojne inšpektorate je sprožila odziv blejske občine z izjavo za javnost glede stanja potoka Jezernica (Moja občina.Si, 5.8.2022). Povedna je že dikcija, ki jo uporabi; govori o “domnevnem onesnaževanju,“  kar je  skorajda zanikanje dejanskega stanja Jezernice. Potreben bi bil le ogled  v naravi ali pogled na fotodokumentacijo in sprenevedenja ne bi moglo biti.

Viri onesnaževanja

V medijih se je nekorektno  kot edinega onesnaževalca reke omenjalo le Bled in povsem neutemeljeno blejsko čistilno napravo (ČN). Kot že ime Sava Bohinjka pove, reka svojega izvira nima na Bledu. Gorvodno, vse do njenega izvira, se razteza  prispevno območje za onesnaževanje reke. Torej preko dveh  turističnih občin, ki očitno ne obvladujeta pritiska množičnega turizma v tistem delu, ko bi morali tudi v času povečane obremenitve kanalizacijskega omrežja  zagotavljati urejeno odvajanje in čiščenje povečanih količin odpadnih voda. Priporočam ogled videa, ki ga je na Facebooku dne 27.7.2022  objavil g.G. Humar in prikazuje izlitje odplak iz bohinjske ČN. Video posnetek povedno dopolnjujejo komentarji.

Namen tega zapisa ni iskanje krivcev, to delo morajo opraviti inšpekcijske službe in potem tudi učinkovito ukrepati. Skrajni čas je, da krivdo za obstoječo situacijo ne iščemo vsenaokoli pri drugih, temveč na Bledu pometemo najprej pred lastnim pragom. Sezonsko pogojeno onesnaževanja Jezernice s fekalijami in toaletnimi pripomočki, ki ni od včeraj, je le simptom problema v ozadju. Pojavlja se odkar obstaja ČN in je posledica prelivanja iz razbremenilnika, ki ob povečani hidravlični obremenitvi  kanalizacijskega omrežja (množičen turizem, močne padavine...) sistem razbremeni preden komunalne vode prispejo na ČN. Posledično del neočiščenih komunalnih voda preko Jezernice, torej mimo ČN, odteče tudi v Savo Bohinjko.  Mešani kanali, v katere se stekajo komunalne, izvirske in meteorne vode in so dediščina iz začetnega obdobja vzpostavljanja blejskega kanalizacijskega omrežja, so izvirni greh.

Problem ni čistilna naprava

Pomirjujoča je trditev blejske občine, da “ČN deluje brezhibno“, saj temelji na rezultatih rednih kontrolnih meritev  kakovosti očiščene vode pred izlivom v reko. Trditev, da “ČN zagotavlja čiščenje odpadnih voda ne glede na razmere in obremenitve v turizmu“ ne prepriča, ovrže jo vsakoletno povečano onesnaževanje Jezernice v poletnem času. Gre za opozorilo, ki ga ne smemo več ignorirati. ČN je bila pred 15 leti zgrajena za 14 650 populacijskih enot (PPE). Ob upoštevanju števila prebivalcev Bleda (cca 8 000) in Gorij (cca 3000) in dodatne obremenitve v času turistične sezone , - v letošnji sezoni je bilo registriranih tudi že 10 000 nočitev na dan, dnevni obiski niso všteti -  obremenitev dnevno lahko preseže tudi 20.000 PPE in več. Problem pri tem pa naj ne bi bila biološka, temveč hidravlična (pre)obremenitev. Rešitev je torej, da se iz mešanega kanala izloči tuje  vode (izvirske in meteorne). Razmišljam laično, zelo poenostavljeno rečeno, kako naj v litrski vrč nalijem dva litra tekočine, ne da bi se razlivala?

Županova izjava, da“ občina ne razmišlja o še kakšni ČN, saj še niso odplačali niti te, ki deluje zadnjh 15 let“ (Jana, 16.8.2022),  ne obeta skorajšnjih sprememb na bolje.

Skupna zgodovina

Mešani kanali so dediščina iz obdobja preden je bila zgrajena ČN. 

Pogled v preteklost nam razkrije, da turizem in kanalizacijo povezuje stoletna skupna zgodovina. Na Bledu  - bilo je začetkom dvajsetih let prejšnjega stoletja (1920-1) – smo bili, zahvaljujoč prav turizmu, med prvimi v Sloveniji, ki smo začeli vzpostavljati kanalizacijsko omrežje. Zaslužni za ta korak so bili takratni blejski hotelirji, ki so ob naraščajočem številu obiskovalcev Bleda morali iskati rešitev za odvajanje povečanih količin odpadnih voda. Od začetnih 500 metrov zgrajenih komunalnih kanalov se je  omrežje, ki pokriva današnji občini Bled in Gorje, razširilo do leta 1970 na 40 km, do danes pa na že okrog 100 km. 

V preteklosti  je veljala doktrina, da se ob gradnji kanalizacijskega sistema tudi izvirske vode, ki so se prvotno iztekale v jezero, skupaj z meteornimi vodami spelje v kanalizacijo, da so se potem čimbolj razredčene fekalije iztekale v jezero. Leta 1978 je bilo v Generalni rešitvi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda Bleda in okolice zapovedano, da “je strogo vztrajati na stališču, da se vse čiste oziroma kakovostne vode usmerijo neposredno v jezero.“ Odtlej se gradijo sicer ločeni kanali, ki pa se priključujejo na starejše mešane. Po izgradnji ČN, ki je začela delovati 2007,  so mešani kanali  postali problem, saj je dotok tujih voda, ki predstavljajo okoli dve tretjini vhodnih voda na ČN, nebodigatreba, ki neželeno vpliva na procese čiščenja komunalnih voda. Rešitev je v tem, da se tuje vode odklopi od mešanega sistema. Vendar občinska stran trdi, da“mešanega sistema ne moremo ločiti prej, preden je zgrajena JRC, saj trasa voda poteka pod Ljubljansko cesto.“

Če me spomin ne vara, je koncesionar WTE pred leti naročil izdelavo možnih rešitev za odklop / izločitev tujih voda od mešanega sistema. Izdelani sta bili dve idejni zasnovi: ena varianta je predvidela umestitev ločenih kanalov vzdolž obstoječega mešanega kanala ( Ljubljanska cesta, Cesta svobode, torej pod državno cesto), druga pa, da se obteženo tlačno cev za komunalne vode spelje po dnu jezera in do ČN, tuje vode pa bi ostale v obstoječih kanalih. Slednjo varianto so takrat podprli tudi strokovnjaki. Za izvedbo te rešitve razkopavanje Ljubljanske ceste naj ne bi bilo potrebno. Takratna občinska oblast predlagani rešitvi ni bila naklonjena (le zakaj ne?), na tej točki se je reševanje problema tujih voda v mešanih kanalih ustavilo. Premaknjejo je bilo v prihodnost in to prihodnost danes živimo. Vsi, predvsem pa narava, plačujemo za takratno  (ne)odločitev blejske občine. V tem smislu je pogojevanje z JRC zavajanje javnosti, pomeni odlaganje rešitve problema v daljno prihodnost in zamegljuje dejstvo, da se občina odloča na osnovi ekonomskega vidika (“...ta rešitev je precej cenejša od druge“), zanemarja pa strokovnega, ki zagotavlja okoljsko varnost.

Možna rešitev problema?

Preseneča aktualno stališče občine, da “se problematiko da rešiti zelo hitro.“ Zakaj smo potem na rešitev morali čakali 15 let? Zadržano stališče Direkcije RS za vode, da le pod pogoji in ob predhodnem monitoringu dopušča možnost ponovne speljave kanaliziranih potokov nazaj v jezero, je na mestu, saj upošteva meteorološke in hidrološke razmere, ki so ob izrazitih podnebnih spremembah postale nepredvidljive. In nenazadnje, na čem pa temelji trditev, da gre pri kanaliziranih potokih za čiste izvirske vode, kot to trdi občinska stran?

Občina s predlogom za ponovno speljavo  potoka Ušivec v jezero predlaga rešitev, ki “je takojšnja in precej cenejša  od druge “ (ločitev kanalov). Pa je temu res tako? Morda gre za hitro in cenejšo rešitev, ki pa je le delna rešitev. Vprašanje je, ali smo dovolj bogati, da si lahko privoščimo delne in cenejše rešitve, ki se dolgoročno praviloma izkažejo za najdražje. Prav je, da je v ozadju iskanja rešitve tudi razmislek o strošku investicije, iskati pa je vendarle treba rešitev, ki bo celovita in dolgoročna.

Ob koncu leta se izteče pogodba o financiranju ČN, ki še ni odplačana, odlog plačevanja se zaključi s koncem koncesije leta 2027. Torej obstaja že koncem tega leta  priložnost za nov, morda dopolnjen dogovor med občino in koncesionarjem, ki bi moral vključevati tudi dogovor o rešitvi problema mešanih kanalov. Predvidevam, da je koncesionar WTE takratni idejni zasnovi le zamrznil, saj ena od njih predvideva rešitev, ki ni vezana na JRC in je danes aktualnejša kot kdajkoli.

Bled – zelena in zdrava destinacija

Tako kot Slovenija se tudi Bled v svetu predstavlja kot zelena, aktivna in zdrava destinacija. Onesnaževanje reke  Save Bohinjke v času poletne turistične sezone je ekološki problem, ki povzroča zdravstvene težave plavalcem v reki, še posebno pa je ogrožen živelj v vodi.  Samo vprašanje časa je, kdaj bodo obiskovalci Bleda, ki že zdaj snemajo in fotografirajo onesnaženo reko, s predvajanjem posnetkov na spletu sprožili negativno promocijo.

Razmišljanje o predstavljenem problemu vodi do zaključka, da s strani občine predlagana rešitev je lahko del (začasne)rešitve, ki pa ne odpravi ekološkega problema v Savi Bohinjki, h kateremu prispeva tudi onesnažena Jezernica.

Torej, naslednje leto obsorej?

Sonja Dornik