Projekt bo prejel finančno podporo Evropske unije. Vrednost celotnega projekta je 1.96 milijona evrov. Projektne aktivnosti bomo izvajali od 1. 1. 2018 do 30. 10. 2021 na območjih, ki so v celoti ali pa manjši del nekaterih Natura 2000 območij: Krimsko-Menišijska barja, Stržene luže, Črna dolina, Mišja dolina, Mlake pri Trzinu, Češeniške gmajne, Podhom, Bodešče, Brje-Zasip in Jezerc pri Logatcu.

Vsa projektna območja, kjer se bodo izvajale aktivnosti, sodijo med mokrišča. Gre za majhne in ranljive površine na katerih so prisotne nekatere redke živali in rastline, ki jih imenujemo specialisti, saj je njihova navzočnost pogojena s točno določenimi okoljskimi dejavniki. Mokrišča namreč ponujajo prostor, ki je praviloma reven s hranili in nekatere rastlinske vrste lahko uspevajo samo na takšnih tleh (npr. Loeselova grezovka). Da je vse skupaj še bolj zapleteno, so prav na te redke rastline vezane tudi nekatere živalske vrste (npr. gosenica metulja barjanski okarček se prehranjuje le z določenimi šaši in travami). Zaradi vsega tega veljajo mokrišča za ključne površine za ohranjanje biotske pestrosti.

Mokrišča in z njimi povezane rastlinske in živalske vrste v javnosti morda ne vzbujajo naklonjenosti, saj je take površine težko obdelovati in izkoriščati. So pa toliko bolj pomembne za ohranjanje ravnovesja v naravi, saj so npr. pomembni zadrževalniki talne vode, vzpostavljajo primerno vlažnost območja itd. Številne skupine organizmov, ki se pojavljajo na mokriščih, imenujemo bio - indikatorji. Strokovnjaki namreč lahko po prisotnosti le teh sklepajo na stanje in kvaliteto določenega dela narave.

Glavni namen projekta je izboljšanje slabega stanja treh življenjskih okolij - habitatnih tipov na projektnih območjih: travnikov z modro stožko, bazičnih nizkih in prehodnih barij ter ohranjanje in izboljšanje razmer za kukavičevko (divjo orhidejo) Loeselovo grezovko in barjanskega okarčka, eno najbolj ogroženih vrst metuljev v Evropi in Sloveniji. Tako Loeselova grezovka kot barjanski okarček sta vrsti, ki sta tesno povezani in odvisni od dobrega stanja omenjenih habitatnih tipov.

Slabo stanje barjanskih površin in vrst, ki so na njih prisotne, je predvsem posledica odsotnosti rabe in zaraščanja z lesnimi ter invazivnimi tujerodnimi vrstami rastlin. Z izboljšanjem stanja habitatnih tipov in vrst v projektu Mala barja - Marja bomo ugodno vplivali tudi na ostalo biotsko pestrost, prisotno v teh območjih.

Tekom projekta bomo pridobili podatke tudi o ostalih ogroženih rastlinskih in živalskih vrstah in spremljali učinke aktivnosti projekta na izboljšanje njihovega stanja.

Preko projektnih aktivnosti bomo vzpostavili dolgoročno primerno upravljanje barjanskih površin. To bomo zagotovili med drugim tudi z odkupom in pogodbenim varstvom ključnih površin projektnih območij. Ko se bo stanje na teh površinah s primerno rabo izboljšalo, bo to pomenilo tudi izboljšanje življenjskih površin za druge organizme, tipične za barjanske površine, s tem pa se bo izboljšala tudi biotska raznovrstnost.

Odnosi z javnostmi

Zavod RS za varstvo narave

Tel: 01 230 95 24, 031 617 370