Ta teden smo na Bledu gostili enaindvajset študentov iz Italije, Avstrije, Nemčije, Velike Britanije in Slovenije, ki so si na Bledu in okolici širili obzorja o trajnostni mobilnosti in turizmu. Študijski obisk Bleda je del Erasmus+ projekta S.T.R.E.E.T., za katerega so udeleženci prejeli tudi nekaj žepnine.

Z resnejšimi vsebinami smo začeli v torek, ko so si študentje ogledali Infocenter Triglavska roža Bled, Blejski grad, se spoznali s Celostno prometno strategijo Občine Bled in vizijo razvoja Bleda, politiko Zero waste, obisk pa končali na Blejskem gradu. Študentje so v torek prejeli domačo nalogo, katere rezultate so predstavili v petek.

V sredo so si študentje pod taktirko Polone Filipič (Fakulteta za arhitekturo), Markota Peterlin in Petra Šenk (IPOP) ogledali primere dobrih praks v Ljubljani.

Četrtek smo v sodelovanju Špele Berlot iz CIPRE Slovenije namenili spoznavanju prometnih zagat in turizma v varovanih območjih. Ogledali smo si Center Triglavskega narodnega parka Bohinj, se peljali s turistično ladjico po Bohinjskem jezeru, za konec pa spoznali upravljanje prometa v času množičnih športnih prireditev (kot je svetovni pokal v biatlonu na Pokljuki).

Petek je bil namenjen evalvaciji študijskega obiska in sugestijam Erasmusovih študentov za vzpostavitev turistu bolj prijazne destinacije. Študentje so izdelali plakate in jih na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem predstavili tamkajšnjim študentom pod vodstvom mag. Darje Radič.

Predlogi prve skupine so bili usmerjeni v trajnostno mobilnost: vzpostavitev mobilne aplikacije za vozne rede javnega potniškega prometa, postavitev smerokazov poti po Bledu (opremljenih tudi z minutažami do posameznih atrakcij), znamčenje Bleda tudi pod turistom zelo priznano znamko »Alpine Pearls«, vzpostavitev zabavnega parka z e-vozili, vzpostavitev car sharing sistemov.

Druga skupina je razmišljala o ohranitvi Bleda in zmanjševanju negativnih vplivov množičnega turizma na okolje. Njihovi predlogi so se nanašali na promocijo »zero waste« destinacijo tudi med turisti oz. obiskovalci Bleda, postavitev pitnikov v izogib onesnaževanju s plastenkami, vzpostavitvi mobilne aplikacije za mobilnost, razpršitev turistov v manj poznane kotičke, oblikovanje novih turističnih produktov, …

Tretja skupina je spregovorila o težavah, s katerimi so se bili primorani soočiti, da so se z javnim potniškim prometom prebili na Bled. Njihova glavna kritika je bila, da na Bledu oz. Sloveniji nimamo aplikacije oz. spletne strani na kateri bi našli vse informacije glede voznih redov javnega potniškega prometa. Predlagajo, da bi na spletni strani Turizma Bled, objavili vse mogoče povezave z javnim potniškim prometom po principu, da v iskalnik vpišeš, kje želiš vstopiti in kje izstopiti, sistem pa ti poišče najbolj optimalno pot. Zmotilo jih je, ker so vozni redi na avtobusnih postajah objavljeni le v slovenskem jeziku, ker šoferji avtobusov ne znajo angleško, ker avtobusi niso prijazni do turistov, saj ti ne vedo, kje se nahajajo oz. kje morajo izstopiti (pogrešajo najavo v smislu »Naslednja postaja Bled Union«). Problematičen je transfer iz letališča do Bleda, saj ni nobenih alternativ dragim taxi službam.

Kljub temu da nas je spremljalo slabo vreme, smo se tako študentje kot gostitelji naučili veliko novega. Upamo, da bomo vsaj delček predlogov sposobni realizirati in s tem Bled približali tudi turistom, ki sem pridejo brez avtomobila.