Vabljeni na zaključni dogodek projekta FRACTAL na katerem bomo skupaj začrtali smernice za izboljšanje zelene infrastrukture v naseljih, ki bistveno pripomore k večji biotski pestrosti in boljšim pogojem za opraševalce, brez katerih na naših vrtovih ne bi bilo moč pridelati niti zelenjave, niti sadja.

Na zaključnem dogodku bo nasvete o tem, zakaj je zelena infrastruktura pomembna v luči prilagajanja na podnebne spremembe, z nami delila dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Kaj je zelena infrastruktura?
Zelena infrastruktura obsega vse še tako male površine poraščene z zelenjem – rastlinami, ki jih ureja in zanje skrbi človek: parke, drevorede, obcestne zelene pasove, obdelane travnike in zasebne vrtove ali pa balkone z zelenjem.

Predavanju dr. Lučke Kajfež Bogataj bo sledila kratka predstavitev rezultatov projekta ter podpis čezalpskega sporazuma s katerim se bomo zavezali k spodbujanju zelene infrastrukture.

 Čezalpski sporazum o zeleni infrastrukturi je skupen dokument podpisnikov iz več alpskih držav. Vseboval bo sklop rešitev za izboljšanje stanja zelene infrastrukture za občine in kmetijski sektor. Sporazum bo dostavljen javnim upravam, vsaka od teh pa se bo s podpisom zavezala k izvajanju predlaganih zelenih rešitev v določenem časovnem okviru.

Ker smo v letu praznovanja 100-letnice ustanovitve Alpskega varstvenega parka, se bomo ob zaključku projekta in podpisu sporazuma tudi podružili in okrepčali. Vabljeni k udeležbi vsi, ki vam je tematika blizu!

TNP

Zanimivo je, kako si radi ogledujemo cvetoče pisane travnike, doma na vrtu pa si želimo zelene golf trate brez ene same marjetice ali cvetoče deteljice, pokošene na višino 3 cm. Ponekod v  tujini v mesecu maju poteka gibanje “NO MOW MAY”, kar v prevodu pomeni MAJ BREZ KOŠENJA. Glavni namen akcije je spodbuditi ljudi, da pustijo pomladnemu cvetju na vrtu, da zacveti, preden ga pokosijo. Na vrtovih tako lahko zacvetijo regrat, marjetice, ivanjščice…..Mnogi te rastline vidijo kot plevel, nekaterim opraševalcem pa predstavljajo pomemben vir hrane.

Če bomo travo pokosili kasneje, bodo spomladanske rastline lahko zacvetele in nudile medičino opraševalcem. ZA OPRAŠEVALCE SKRBIMO, ZATO TRENUTNO NE KOSIMO! Svojo travo kosimo čim redkeje in ne prenizko, saj se v poletnem času tako rastline ne bodo posušile in se bodo tudi lažje obnovile ter ponovno zacvetele.

Višina trave lahko pomembno vpliva na temperaturo tal in mikroklimo okolice. Tla z nizko pokošeno travo so bolj izpostavljena sončnim žarkom, zato se v vročih poletnih mesecih pregrevajo in izsušijo.

Po drugi strani pa višja trava, ki ni pokošena tako nizko, tla ščiti pred direktno sončno svetlobo. Tla se zato manj segrevajo, zadržujejo več vlage in ohranjajo nižje temperature. Hkrati višja trava zagotavlja večjo biotsko raznovrstnost in nudi življenjski prostor različnim živalskim vrstam.

Zato naslednje poletje pustite  dele travnih površin nepokošenih in pomagajte opraševalcem, da se nahranijo ter najdejo zavetje med visoko cvetočo travo.

Projekt Fractal je sofinanciran s sredstvi Evropske unije preko programa Interreg Alpine Space.