Logo MojaObčina.si

Ajdovščina

JUTRI
15°C
3°C
NED.
16°C
3°C
18938

Smučke Edmunda Čibeja našle nov dom, nikoli niso romale nazaj v Skandinavijo.

Edmund Čibej je kot nadučitelj poučeval na Dolu – današnji Predmeji. Poleg prenašanja znanja na mlade je uvajal mnoge napredne ideje. Kot izobražen učitelj je spremljal tudi 'tuje' časopise. Takole se v svoji kroniki spominja tistih časov:

»Leta 1888 sem čital v dunajskem nemškem listu 'Weltblatt', da je slavni Norvežan Fritjof Nansen, ki je preiskoval in prepotoval ledeno in zasneženo Grenlandijo, namesto imenovanih krpljev iznašel pripravo, ki jo je imenoval 'ski', in ki v velikem nadomešča že imenovane krplje.

V listu je bila slika te priprave, ki me je zelo mikala. Potom uredništva imenovanega lista doznal sem, da se da kupiti tako pripravo v Oslu (Kristjanija) na Norveškem, v tejintej trgovini in stane 15 goldinarjev avstrijske veljave.

Smučke so došle po mojem naročilu in sicer je bila priložena še enako dolga palica z obročkom na spodnjem koncu. Toda ne malo me je ozlovoljilo, da je pošiljka došla brez potrebnega navodila, kajti kako naj vendar pričnem in kako naj sploh ravnam s to – na videz – tako nerodno pripravo? – Pa sem klub temu pričel, ker vztrajnost in dobra volja premagata vse težave.

To je bilo takrat smeha in dovtipov! Tam okoli šole sem se vadil in prekuceval  po mehkem snegu, v veliko zabavo ter veselje mladine in starine.

Pač pa me je vendarle veselilo, ko sem prvi v oni dobi oral ledino na Slovenskem smučarskem polju!

Takratni gozdni oskrbnik, nepozabni Josip Jariš, ki je bil vnet za vse lepo in novo, je zaukazal svojemu mizarju Francetu Krapežu – Parabanovcu, da takoj napravi za vse gozdarsko osebje smučke, enake onim mojim, ki so došle z Norveškega, kar se je tudi zgodilo.

Potem smo se vadili in vadili tako sicer, da je bilo veselje, in po vztrajnih vajah, že po nekaj tednih, romali na Lokve, v največje začudenje tam. prebivalcev.

Smučke smo imenovali takrat 'snežke'. Smučke so se širile bliskovito na vse strani sveta.

Pa lahko rečemo, da je bil prvi 'KADER' na dolu že leta 1888. Smučke sem opisal v takratni Gaberščkovi Soči, novembra istega leta, kar je napravilo izredno zanimanje.

Avstrija je vpeljala smučke v vojsko leta 1900 in prve oficirje in podoficirje je vadil v smučkanju moj učenec, naš rojak – Rudolf Krapež – Francetov sin s Parabanoša, v Innsbrucku na Tirolskem. Mož je postal na tej poti odlikovan podoficir!

V Italijo so dospele  smučke šele 1902, kakor mi je pravil nek višji oficir.

Z nenavadno ljubeznijo in neverjetno naglico se širi smučarski sport danes po vsej Evropi.«

V časopisu Primorec je Edmund Čibej 21. decembra 1894 zapisal:

»S Trnovske planote. (Novi sport 'snežke') – Znano je nekaterim cenjenim čitateljem, koliko trpljenja in muk prestanejo prebivalci po gorah v zimskem času. Vzlic hudemu mrazu, debelemu snegu in večkrat silnemu viharju mora Gorjan vendarle iz tople sobice v ledeni zrak, da pripravi drva za peč, da donese živini vode in tako naprej. Posebno pa občuti te zračne prikazni gozdar v Trnovskem gozdu. Vsak čas in v vsakem vremenu morajo gozdarji v naše malo kraljestvo, da je branimo raznih kvarljivcev in škodljivcev, bodi  že, da spadajo ti k razni ugrabljivi zverjadi ali pa dvonogim potomcem Adamovim. Najhuje prizadene v zimskem času debel, mehak sneg. Hoja v takem snegu je povsem nemogoča, ako si človek ne naveže na nogi tako imenovane 'krmplje'. –To so leseni obroči, prepleteni navskriž z vrvico. S to pripravo se malo bolje hodi v mehkem snegu, ker se ne vdira zelo globoko. A vendar ima tudi ta priprava svojo slabo stran. Ko je namreč sneg malo bolj vjužen, prijemlje se krmpljev in človeka lahko utrudi, da ne more naprej. Konečno se je prišlo tudi temu v okom. Učeni in v vsaki stroki iznajdljivi gospod gozdni oskrbnik na Dolu spomni se slavnega Nansena, ki je prepotoval Grenlandijo na tako imenovanih 'čevljih za sneg' – (snežke).  Skandinavec imenuje to pripravo: 'ski'. Da pomore sam sebi in gozdarjem, naroči imenovani gospod za poskus ene snežke. Ta jako priprosta priprava so lesene tanke diljce, širokosti 7 – 8 cm in dolgosti do 3 m in debelosti 1 – 3 cm, spredaj so nekoliko navzgor ukrivljene, kakor sani.

Mož ne vzdiguje noge, temveč drsa naprej, kakor po ledu. Za lepšo in gotovejo vožnjo rabi se še dolga palica za porivanje naprej in balansiranje. S to nenavadno pripravo se drči kakor blisk po mehkem snegu, ker se nič ne vdira. Gotovo je, da ima ta novost jako lepo prihodnost, posebno za alpske kraje. Da je to resnica, sliši se, da na Koroškem letos kar tekmujejo v naročanju 'snežk'. Malo kateri sport se človeku lahko tako hitro prikupi kakor snežka. Letos smo v Trnovski planoti že skoro vsi gozdarji oboroženi s snežkami – in gotovo je, da tudi drugod ne izostajajo, ko uvidijo dobroto te za nas imenitne priprave. Posebno bi bilo svetovati Tolmincem to koristno pripravo.

Ravno ko pišem te vrstice, drči mi nasproti tovariš Filip na snežkah – in da si je Filip pravi hrust, da malo takih, ziblje se lahkotno na mehkem snegu, kakor labod na vodi.«

Smuči so bile razstavljene v rojstni hiši Edmunda Čibeja v lokavškem zaselku Slokaji. Po nekaterih ustnih virih naj bi jih posodili tovarni Elan, ki pa naj bi  jih podarila Ingemarju Stenmarku. Če bi bilo to res, bi smuči po toliko letih romale nazaj v Skandinavijo. Vendar je legendarni Stenmark v razgovoru z Bojanom Križajem to zanikal.

Smuči torej niso nikoli romale v Skandinavijo. Vsa leta so bile v pisarni direktorja Elana. To mi je potrdil tudi nekdanji direktor Elana Primož Finžgar (sin Rudija Finžgarja, ustanovitelja Elana in nekdanjega odličnega smučarskega skakalca. Rudi Finžgar je bil tudi zmagovalec v smučarskih skokih na tekmovanju v Cerknem med drugo svetovno vojno). Od leta 2018 dalje pa so 'snežke' razstavljene v Alpskem muzeju smučanja pri tovarni Elan v Begunjah. So kopija tistih smuči, ki so prišle iz Norveške. Originalne smuči so se kmalu zlomile, kar piše Čibej v svoji kroniki. V muzeju piše, da so bile izdelane v letih med 1888 in 1895, kar vsekakor drži. Izdelovalec smuči ni omenjen, verjetno pa gre za smuči, ki jih je po naročilu Čibeja in Jariša izdeloval Porubanovec (mizar s Predmeje).

Emil Velikonja







Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi