Raznolikost rokometne igre pri športnikih vseh starosti zahteva prav tako raznoliko pripravo. Rokometaši morajo za uspešno opravljanje nalog v vseh fazah rokometne igre imeti dobro razvite vse gibalne sposobnosti in sicer moč pri duelih z nasprotnikom in šprintu, hitrost pri hitrem protinapadu in vračanju v obrambo, koordinacijo pri preigravanju in manipulaciji z žogo, gibljivost pri doseganju načrtnih ali nenačrtnih velikih amplitud pri različnih napadalnih in obrambnih aktivnostih, natančnost pri postavljanju na igrišču, podajanju in streljanju na gol, ravnotežje kljub motečim zunanjim dejavnikom, navadno s strani nasprotnika, in nenazadnje vzdržljivost za vzdrževanje motoričnih sposobnosti na visokem nivoju skozi večji del tekme. Ustrezna razvitost omenjenih sposobnosti rokometašem navadno omogoča lažje premagovanje različnih gibalnih situacij tudi izven rokometna igrišča ali v kateremkoli drugem športu.

Poleg fizične pripravljenosti morajo rokometaši v želji po dobri igri prikazati tudi nekatere psihološke sposobnosti, kot so predvidevanje nasprotnikovih namer v napadu in obrambi, hitrost reagiranja, tajming, motivacijska pripravljenost in odzivanje na različne, bolj ali manj stresne situacije v igri, ki nastanejo zaradi različnih odločitev soigralcev, trenerja, nasprotnikov ali sodnikov. Zelo pomembne so tudi zbranost in taktične odločitve, ki lahko vplivajo na celotno moštvo in na sam potek tekme.

Rokomet spada med športe, kjer zmaguje ali izgublja cela ekipa. Za (ne)uspeh so vedno krivi vsi igralci moštva, zato je pomembno, da so igralci med sabo povezani in da delujejo v skupno dobro. Pri treniranju in igranju rokometa nastajajo trdne socialne vezi, ki mnogokrat trajajo tudi dolgo po končani profesionalni ali amaterski karieri. Rokomet (in tudi večina ostalih športov) ponuja veliko priložnosti za spoznavanja novih ljudi, med katerimi lahko pride do dobrih prijateljskih vezi. Skupek vseh naštetih učinkov nemalokrat vpliva tudi na samozavest igralcev, zaradi katere lahko napredujejo in premagujejo meje v rokometni igri in seveda nasploh na vseh področjih v življenju.

Postati rokometaš na vrhunskem, ali na drugi strani le na rekreativnem nivoju, predstavlja ogromne razlike v življenju posameznika tako na igrišču kot tudi izven njega. Trenažni proces pa tudi pri ljubiteljskih rokometaših večkrat povzroči zgoraj omenjene pozitivne učinke, ki jih posameznik lahko prav tako s pridom unovči pri izbiri svoje izven-športne kariere. Z zgodnjim začetkom treningov rokometa se zaradi kompleksnosti igre z različno težkimi nalogami srečujejo že najmlajši rokometaši. Dober strokovni kader jim s strukturiranim treningom omogoča razvoj različnih motoričnih sposobnosti, predvsem pa delovnih navad in psihološke pripravljenosti, ki jih lahko s pridom unovčijo na kateremkoli področju v kasnejšem življenju, četudi ne postanejo vrhunski športniki. Zato je pomembno, da na kakršenkoli način, v čim večji meri podpiramo delovanje rokometnih klubov in tako omogočamo zdrav športni in življenjski razvoj mlajših in malo starejših športnikov. Podporo pokažemo že z ogledom tekme, navijanjem ali pogovarjanjem o rokometnih rezultatih. Nenazadnje nam rokometna igra ponuja 60 minut atraktivne in dinamične borbe za žogo, ki z ogromno športne želje po zmagi navijačem vzbuja čustveni vrtiljak in nepozabna doživetja, zaradi katerih si vedno znova želimo spremljati ali igrati tako posebno igro, kot je rokomet.

PR ŽRK Mlinotest