Ja, če imaš na voljo malo časa pa željo, da bi se razmigal, je 986 m visok Špečk pravilna odločitev. Prav na hitro smo se v oblačnem vremenu odločili in skočili do Špečka, na enega izmed vrhov, ki obdajajo Col nad Ajdovščino. Če pustimo avto na Colu, bomo do vrha potrebovali slabo uro. Pa saj čas ni pomemben. Važno je, da bomo na poti uživali ob prelepih razgledih ter tako mimogrede premagali tistih 360 višinskih metrov, ki nas pripeljejo na vrh. Tu nas pozdravi lep, kovan križ, ki so ga leta 1997 postavili colski lovci na dan prve obletnice obiska sv. Očeta v Sloveniji. Sedaj bedi in varuje Colčane in vse ljudi in domačije, do koder seže pogled. Ko so ga postavili na Špečku, so mu vdahnili novo življenje. Našli so ga namreč vsega zarjavelega ob rušitvi stare mrliške vežice na pokopališču na Colu, kjer je obeleževal bogve kateri že davno pozabljen grob. Posvečen je sv. Hubertu, zavetniku lovcev. Na klopci pod križem si lahko oddahnemo.
Z vrha vodi več poti, mi smo se odpravili mimo lepega lesenega razpela. Tudi tu je klopca, od tu se zazremo v našo deželo, se pomenimo s prijateljem ... Kot bi mignil, smo bili spet v dolini. Na poti nas je spremljalo za ta čas neverjetno obilje rožic: od črnega teloha, ki se je obarval v rdeče, čisto na vrhu pa do zvončkov, trobentic, vijolic, morskih čebulic in kosmatinčkov, ki so nam delali družbo ob poti. Navkljub oblačnemu vremenu je bilo lepo. Takšni majhni biseri sestavljajo našo Slovenijo v najlepšo deželo sveta.
mg




