Ajdovščina je bila v vikendu 15. in 16. aprila rokometno obarvana, za kar so poleg domačih navijačev poskrbeli še navijači Krima Mercatorja, Trgo ABC Izole in Zvezde Logatca, ekip, ki so se poleg Mlinotesta, prebile na zaključni turnir Pokala Slovenije. Naslov pokalnih prvakinj so zasluženo, že 28. leto, osvojile rokometašice Krima Mercatorja. Slednje so turnir preživele brez praske in predvsem finale odigrale s polovico moči.

Na tekmi za tretje mesto so Ajdovke rutinirano, s 40:16, odpravile Zvezdo Logatec in si nato okrog vratu nadele bronaste kolajne. Dve tekmi torej, za katere je bilo že vnaprej znano kako se bodo odvile, a vseeno tekmi, ki sta nekaj veljali in prinašali. Zato je bilo tudi vzdušje na tribunah temu primerno. Za dodaten čar pa je poskrbela še 'nacionalka', ki je finalno tekmo prenašala v neposrednem prenosu, kar se na ajdovskih Policah ne zgodi ravno vsak dan.

Zato je na nek način škoda, da se je četrtkov žreb v Gostilni Krapež na Predmeji poigral, tako z Mlinarkami kot Krimovkami, saj bi bil takšen finale malce večji magnet za televizijske gledalke in gledalce, a je po drugi strani osrečil Izolanke.

Pa tudi dvorana na Policah je bila v soboto zvečer verjetno bolj polna, kot bi bila v  nedeljo popoldne, TV prenosu navkljub. Sobotni 'prajmtajm' je vendarle najboljši termin za športne spektakle. Teh pa je v Ajdovščini premalo. In zato ne čudi takšen odziv publike, ki se je 'tiščala' na tribunah kot v zlatih časih ajdovskega rokometa, tam v poznih osemdesetih, ali pa devetdesetih letih. Po besedah organizatorjev si je sobotni finale pred finalom ogledalo v živo 850 navijačev. Škoda le, ker je tudi dvorana Police bolj podobna “osemdesetim” kot pa letu 2023. Ajdovščina jo je že zdavnaj prerasla in skrajni čas je, da se začnejo resni pogovori o športnem hramu, ki pa naj ne bo usmerjen le v komoditeto športnic in športnikov, temveč tudi navijačicam in navijačem.

Poseben odstavek pa si zasluži sobotni polfinale med domačim Mlinotestom in 'evropskim' Krimom Mercatorjem. Slednji je po proračunu tako daleč pred domačo konkurenco, da lahko vsak malce bolj znosen poraz nasprotnic ocenimo za uspeh. Ajdovke so res izgubile z desetimi goli razlike, vendar je ta previsoka glede na dogajanje na igrišču. Vseeno je težko oceniti, ali so bile Mlinarke blizu ali daleč za kaj več od znosnega poraza. Tekma se je namreč odvijala podobno kot že nekaj podobnih pred tem. Mlinarke uspejo držati korak s Krimovkami tam nekje do uvodnih minut drugega polčasa, nato pa privrejo na dan izkušnje in kvaliteta Ljubljančank. Verjetno bi do rokometnega čudeža prišlo le v primeru, če bi Mlinotestu uspelo priti v končnico tekme z minimalnim zaostankom, nato pa bi se športni bogovi odločili srečo nameniti ajdovskemu klubu. In ravno ta priložnost se je vendarle nasmehnila - bilo je dobrih deset minut do konca srečanja, ko so Mlinarke zaostajale za štiri gole, a imele žogo v rokah in dve igralki več na igrišču. Vendar pa se ni izšlo po željah domačih navijačev.

»Mislim, da smo bile s puncami, v prvem polčasu, na dokaj visokem nivoju, nato pa nas je malce zmanjkalo. A dokazale smo, da se lahko kosamo s Krimovkami, kljub temu, da rezultat morda ne kaže tako. Spet smo zgrešile preveč zicerjev, ki jih v taki tekmi ne smeš zapraviti, če si želiš zmago proti tako kakovostni ekipi,« je po tekmi dejala domača kapetanka Nuša Fegic in nato še precej časa, s solzami v očeh, ostala na parketu in iskala tolažbo v objemu najbližjih. Še prej pa namenila pogled na polne tribune, ki so vsaj malce odtehtale razočaranje po porazu. »Definitivno smo pogrešale takšno vzdušje. Odigrati takšno tekmo, pred takšno publiko, je nekaj najlepšega. Zato bi se res rada zahvalila vsem, da so prišli na Police in da so verjeli v nas,« je še dodala hčerka nekdaj odličnega nogometaša Adrijana Fegica.

Kot rečeno, gredo domačim puncam, s celotnim strokovnim štabom na čelu, vse čestitke za igro, borbenost in požrtvovalnost. Ajdovsko srce so pustile na igrišču in dokazale, da se da tudi z majhnimi, a pravilnimi koraki daleč priti. Predvsem pa je bil športni spektakel največja motivacija številnim deklicam, ki so navijale na tribuni in sanjale, da bodo nekega dne v koži Nuše Fegic, Ane Abine, Nene Černigoj, Klare Hrovatič in drugih Mlinark, ki so trenutno gonilna sila ajdovskega ženskega rokometa. Želimo pa si tudi, da je bila predstava v derbiju s Krimom dovolj velika motivacija glavnemu sponzorju, da velja še vztrajati in skrbeti za razvoj domačega športa. Sicer nimamo podatkov, koliko je klub, oziroma njegov sponzor, investiral v organizacijo zaključnega turnirja Pokala Slovenije, a zagotovo je šlo za dobro odločitev, ki se bo tako ali drugače obrestovala. Tudi zato, ker so v klubu poskrbeli za vsako malenkost in marsikomu pokazali, kako se organizira in promovira športni dogodek.

Matjaž Jazbar, foto Robert Ferjančič in Primož Brecelj