Pri nas pravimo, da smo Primorci, zato govorimo po primorsko. A to ni vse. Skoraj vsak kraj ima še svoje jezikovne posebnosti. Tako v Ajdovščini govorimo po 'wajdousku'. Ko smo šli študirat v Ljubljano, smo presenečeni ugotovili, da v trgovini z oblačili ne moremo kupiti 'kanotjere', ampak majico brez rokavov, za 'pašto karbonaro' niso imeli 'pancete', imeli pa so slanino in pašta fižol ni bila pašta, pač pa fižolova mineštra.

Poleg svojega narečja, znamo tudi uradno slovenščino, saj je učni jezik v šolah, jezik policije, sodišč in vseh uradnih ustanov, jezik televizije, časopisov in drugih sredstev javnega obveščanja, jezik naše kulture in znanosti. V slovenščini so napisi na prometnih tablah in javni napisi (imena ulic, ustanov). Pomembno je razumeti napise, kot so npr. Pozor - delo na cesti, Dvigalo ne dela ali napisi na vhodnih vratih, kot so – rini in vleci.

Skratka, mi hkrati uporabljamo in razumemo slovenščino in slovenska narečja, ker smo s tem zrasli.

Kako pa je tujcu, ki pride živet v Slovenijo in bi se rad naučil slovenščine ter se sporazumeval z nami?

Naš jezik je dokaj težak, z veliko skloni, sklanjatvami, spregatvijo, je eden od redkih indo-evropskih jezikov, ki je ohranil dvojino, v vsakdanjem življenju pa se meša še z narečnimi izrazi.

No, če se kot tujec odločite, da boste živeli v Sloveniji, tukaj imeli družino in kariero, prvi stik ne bo tako težak, saj pri nas veliko ljudi zna angleško, nemško, italijansko ali srbohrvaško, zato se boste v začetku lahko sporazumevali v enem od teh jezikov. Seveda boste kaj kmalu potrebovali zaposlitev, otroci pa šolo. Morali boste začeti urejati razne uradne zadeve, na primer na upravni enoti, mogoče obiskati zdravnika, iti na govorilne ure v vrtec ali šolo. Potreba po znanju slovenskega jezika bo vsak dan večja. Pri tem vam lahko pomagamo na Ljudski univerzi Ajdovščina.

Kot prvi stik s slovenščino ponujamo Urice slovenščine. Učimo se posameznih besed, uporabe glagolov, običajnih vprašalnic, kako vprašati v trgovini, kako govoriti z zdravnikom, kako se znajti v preprostih pogovorih. Trenutno imamo tri skupine, priseljence, begunce iz Ukrajine in tiste, ki se pripravljajo na izpit A2 za pridobitev slovenskega državljanstva ali A1 za pridobitev delovnega dovoljenja v Sloveniji.

Med uricami slovenščine se večkrat tudi zabavamo ob raznih anekdotah, ko ista beseda v različnih jezikih pomeni nekaj smiselno podobnega ali popolnoma nasprotnega. Velika tabla Ljubljana - zahod, ne označuje javnega WC-ja, pač pa predel mesta. Tabla Maribor - Ruše ne pomeni, da Maribor rušijo, pa tudi sirov burek ni surovi burek in še bi lahko naštevali. Angleško govoreči tujci kaj kmalu spoznajo, da športni center Police nima nobene zveze s policijo (angl. police=policija) in da jim na Slapu nihče ne bo prisolil zaušnice (angl. slap=klofuta). Z albanščino pa je povezanih nekaj naših narečnih izrazov. 'Štihati', kot metati sem in tja, 'bandima', kot pomagati. V albanščini 'kašta' pomeni slama (nekoč so bile hiše, kašče pokrite s slamo).

Sicer pa Ljudska univerza Ajdovščina že več kot dvajset let izvaja tečaje in izpite iz slovenščine za tujce na vstopni in osnovni ravni. V sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik (Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) izvajamo izpite iz znanja slovenščine na vstopni ravni A1 in na osnovni ravni A2-B1 po javno veljavnem izobraževalnem programu Slovenščina kot drugi in tuji jezik. Izpiti so namenjeni vsem, ki potrebujejo javno veljavno listino o znanju slovenščine za uradne namene (na primer za delo ali za pridobitev slovenskega državljanstva).

Da bo opravljanje izpita šlo kot po maslu, pa ponujamo intenzivne 30-urne tečaje slovenščine na vstopni ravni A1 in osnovni ravni A2-B1, glede na predznanje in potrebe posameznika. Predavatelji uporabljajo različne metode dela za lažje usvajanje jezika. Vključeno je govorjenje in poslušanje, spraševanje, branje in pisanje.

Tako ta težje razumljiv jezik postane bolj domač in, kot pravijo, pride v uho. Več o tečajih in izpitih najdete na naši spletni strani www.lu-ajdovscina.si.

Nina Ivanov, Ljudska univerza Ajdovščina