Rdeča nit majske ekskurzije zgodovinskega krožka UTŽO društva Most Ajdovščina je bila razlika v nastanku mest. Portogruaro se je razvil klasično, ob reki, in se iz jedra širil navzven. Palmanova in Torviscosa pa sta plod premišljenih načrtov, Palma obrambnega, Torviscosa pa za potrebe industrije.
Začeli smo v zelo dobro ohranjenem starem jedru Portogruara. Nastalo je ob reki Lemene že v 12. stoletju kot ribiško naselje in rečno pristanišče. Reka daje kraju šarm še sedaj, s številnimi mostovi in obnovljenimi mlini. Velika znamenitost je nenavadna mestna hiša - še najbolj podobna ji je tista v Kopru. Nenavaden je tudi občutek stati pod zvonikom cerkve sv. Andreja, saj je hudo nagnjen (resda ne toliko kot stolp v Pisi). O hitrem razvoju mesta že v srednjem veku so nas prepričale razkošne palače beneških trgovcev in slikoviti stavbni nizi z značilnimi arkadnimi hodniki, ki pa so jih tokrat nekoliko zakrivale stojnice tedenskega sejma.
Iz gotsko renesančnega objema smo se preselili v prvo polovico 20. stoletja, ki ga v arhitekturnem smislu označujejo kot racionalizem. Torviscosa je pomemben spomenik fašistične arhitekture, ki temelji na čistih linijah, industrijski funkcionalnosti in monumentalnosti. Mesto je bilo namreč zgrajeno povsem na novo okoli tovarne za predelavo celuloze - po strogem hierarhičnem principu - od vil za managerje do 'golobnjakov' za delavce, vmes pa so pozidali stavbe javnega značaja, vse 'na veliko'. Danes kraj bolj kot ne sameva, saj je proizvodnja viskoze (od tod ime kraja) iz celuloze izgubila bitko s cenejšimi sintetičnimi tkaninami in je tovarna zaprla svoja mogočna vrata.
Ob omembi Palmanove najprej pomislimo, da gre za nakupovalno meko (Mercatone Zeta, eden prvih nakupovalnih centrov, kasneje pa še Outlet village), toda bistvo mesteca se skriva za obzidjem, kamor nas pot ob nakupih le redko zanese. Palmanova ni zaman uvrščena na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Simetrična zasnova devetokrake zvezde s tremi vhodi in dvorednim sistemom obrambnih bastionov je res nekaj posebnega. Mesto – trdnjavo je 'sredi ničesar' ustvarila Beneška republika leta 1593 na podlagi natančnega načrta, kako okrepiti obrambo na furlanskem ozemlju pred Turki (in tudi Habsburžani). Na sredini te vojaške arhitekture je ogromen okrogel trg s številnimi lokali na obodu, kjer smo sklenili naše zgodovinsko potepanje.
Foto Jerica Pelicon



