Izkušnje so za študente zelo pomembne

To poletje sem imela priložnost pridobiti kar dve izjemno dragoceni izkušnji, ki mi bosta kot študentki slovenistike in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani nedvomno olajšali nadaljnje pedagoško delo. Izbrana sem bila namreč na javnem pozivu Občine Ajdovščina za počitniško delo, ki mi je omogočila enomesečno študentsko delo na Ljudski univerzi Ajdovščina. Dodatno sem z njimi sodelovala tudi kot prostovoljka.

Ljudska univerza, ki je lani obeležila že častitljivo 60. obletnico delovanja, je danes sodoben center za izobraževanje odraslih. Kot glavni nosilci te dejavnosti v zgornji Vipavski dolini si prizadevajo za čim boljše pogoje delovanja in skrbijo za razvoj tovrstnega izobraževanja. Tako sem se najprej soočila z raznolikim in zanimivim delom organizatork izobraževanja odraslih. Posebno izkušnjo mi je predstavljalo delo na programu Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O). V brezplačni program so vključeni mladi med 15. in 26. letom, ki iščejo nasvete, zaposlitev, učno pomoč ali preprosto nove prijatelje v času, ko ne vedo kam usmeriti svojo pot. Mentorice jim z veliko osebne podpore, različnimi vsebinami in ob sodelovanju zunanjih strokovnjakov omogočajo doseganje osebnih ciljev, povezanih z njihovim šolanjem ter osebnim in kariernim razvojem. Program PUM-O v Ajdovščini obeležuje letos 20 let uspešnega delovanja.

Druga, zame zahtevnejša, a izredno koristna in zanimiva izkušnja pa je bila izvedba tečaja slovenskega jezika za priseljence. Tečaj sem izvajala ob študentskem delu, in sicer kot prostovoljka v Večgeneracijskem centru Goriške na Ljudski univerzi Ajdovščina. Udeleževalo se ga je 8 deklet in žena iz Makedonije in Kosova, ki so svoje znanje želele še utrditi in poglobiti po že izvedenem začetnem tečaju slovenščine. Dodatno pozornost sem zato namenila temam s področja integracije, zaposlitve in slovenske kulture. Znotraj tematskih sklopov so se udeleženke seznanjale s pravili slovenske slovnice ter se tako spopadale s številom, skloni in slovničnimi časi. To seveda ni enostavno, zaradi česar je med urami velikokrat prišlo tudi do smeha in nagajivih pripomb. Cilj tečaja je bil udeleženkam pomagati k bolj tekočemu sporazumevanju v slovenščini, spoznavanju okolja in posledično uspešnejši integraciji v slovensko družbo. To smo na sproščen, a vendar delaven način tudi dosegle. Udeleženke so pri pisanju in govorjenju postale samozavestnejše in se priučile potrebnih sporazumevalnih obrazcev in struktur, ki jih rabijo v vsakdanjih situacijah. Tečaj smo zaključile ob primerjanju razlik v naših kulturah in s pokušino tradicionalnega slovenskega peciva – domače potice. Z udeleženkami smo se poslovile v želji, da se še kdaj srečamo. Ljudska univerza podobne jezikovne tečaje večkrat razpisuje, zato spremljajte njihovo spletno stran www.lu-ajdovscina.si in se na tečaje tudi prijavite – mogoče se na katerem celo še srečamo.

Vodenje tečaja bi ocenila kot čudovito izkušnjo. Čeprav so bila moja pričakovanja sprva mešana, ker sem po znanju jezika dobila zelo raznoliko skupino, smo se z udeleženkami odlično ujele. Ne le, da sem jaz učila njih, temveč so tudi one učile mene.Glede na njihove odzive sem vsako uro lažje in spretneje podajala snov ter se hkrati naučila nekaj tudi o njihovi kulturi in jeziku. Učenje in poučevanje bi tako opisala kot vzajemno, kar pa je navsezadnje tudi bistvo prostovoljstva: vsak nekaj da in od drugega nekaj več prevzame.

Študentke in študenti humanistike se morebiti še bolj kot ostali študentje zavedamo, kako pomembne so izkušnje, ki jih lahko pridobimo v času študija. Te nam pri vstopu na trg dela ključno pomagajo pri iskanju želene zaposlitve. Potrdilo o opravljenem študiju brez priloženega, z izkušnjami bogatega življenjepisa ne koristi več veliko.

Mia Hočevar, študentka/prostovoljka na Ljudski univerzi Ajdovščina