Po lanskem mednarodnem uspehu, ko smo bili med zmagovalci natečaja Mladi raziskovalci kulturne dediščine, smo se letos k praznovanju kulturne dediščine na naši šoli prijavili s kar dvema projektoma. Na podružnični šoli v Vrtovinu smo praznovali od 24. septembra pa vse do 8. oktobra 2022, ko so potekali nam že zelo znani Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine. Tema letošnjega projekta je bila (vz)trajnostna dediščina, prav zato smo bili in smo letos zelo vztrajni, saj se naše praznovanje kulturne dediščine 8. oktobra prav zagotovo še ni zaključilo, kmalu izveste zakaj …

Prvi projekt vztrajno poteka že od meseca aprila 2022 in bo trajal, kolikor dolgo bomo hoteli, ga negovali in obnavljali, lahko tudi izboljševali. Projekt nosi ime MISIJA: Kulturna dediščina v Vrtovinu. Učiteljici Katarina in Polona sta namreč že v lanskem šolskem letu pripravili poučno pot s pomočjo mobilne aplikacije CŠOD Misija, katero si lahko vsakdo naloži na svoj mobilni telefon in se odpravi na izlet po vasi Vrtovin. Ko pridete v Vrtovin, v aplikaciji poiščete misijo z naslovom Kulturna dediščina v Vrtovinu. Aplikacija vas bo vodila od točke do točke, ki so prikazanena zemljevidu vasi. Ko posameznik v vasi s pomočjo telefona poišče označeno točko na zemljevidu, ga tam čaka ogled znamenitosti, njen opis in nekaj zanimivih izzivov/nalog, s katerimi razmigamo možgančke in še podrobneje spoznamo posamezno zanimivost. Aplikacija nam omogoči več kot pet ur dolg zabaven in poučen pohod, ob tem pa obisk kar 20 'kulturnih' točk, na katerih spoznamo kulturno dediščino vasi. Na poti se lahko ustavite tudi pri poučnih tablah, občudujete spomenike, ostanke rimske utrdbe, rimski vodni stolp, prelep vodni slap, suhe zidove - terase, ostanke mlina in stope, cerkev, staro hišo, ipd. Moramo vam povedati, da so učenci z učiteljicama do sedaj že dvakrat preizkusili pot in vedno znova je vsem skupaj zelo zabavno. Ko obiskovalec s pomočjo opravljene poučne poti zbere dovolj točk, mu misija dodeli značko. To pa je lahko vsakemu še v dodatno motivacijo za raziskovanje. Upamo, da bo veliko obiskovalcev Vrtovina prijelo našo značko misije: Kulturna dediščina v Vrtovinu. Veseli bi bili vaše povratne informacije.

Drugi projekt se je začel z letošnjim šolskim letom. Projekt semena in sadike naših babic smo razdelili v več faz. Prva je bila razstava in predavanje z delavnico ob tednu evropske kulturne dediščine. Učenci in učiteljice smo zbirali knjige, pregovore in reke o naravnem pridelovanju povrtnin in poljščin. Pripravili smo plakate in vse to postavili na razstavo.

Zbirati smo začeli tudi semena in sadike, ki se v naših družinah ali med krajani Vrtovina prenašajo iz roda v rod. Odločili smo se, da bomo semena izmenjevali, spomladi pa bomo nekatera uporabili tudi na šolskem vrtu. V ta namen nas je obiskala gospa Ana Kosič iz goriške knjižnice Franceta Bevka. Predstavila nam je pomen knjižnice semen, način izposoje in izmenjave semen, kako semena hranijo in katera semena so najbolj priljubljena. V delavnici z gospo Ano pa smo izdelali hišice za žuželke. Učenci so že vedeli, da so žuželke pomemben člen pri opraševanju in razmnoževanju rastlin, saj so na šolskem vrtu s pomočjo hišnika Dejana postavili hotel za žuželke.

V šolo so učenci in tudi vaščani prinašali semena in sadike in ko se jih je že kar nekaj nabralo, smo izdelali skrinjo semen. V temnem in suhem prostorčku bodo semena prijetno prebila zimo in bila spomladi pripravljena, da vzklijejo.

Nekatera semena imajo častitljivo zgodovino, saj se prenašajo iz roda v rod že več kot sto let. Po pripovedovanju starih staršev in starejših vaščanov pa prav ta semena najbolje obrodijo. Učenci predvidevajo, da je tako, ker ta semena že poznajo našo prst in so prilagojena na podnebne razmere v naših krajih.

Glede na znanje in navdušenje, ki so ga učenci pokazali pri projektu, lahko rečem, da je bil do zdaj projekt zelo uspešen. Z izmenjavo semen bomo nadaljevali skozi vse šolsko leto, morda pa bomo celo odprli podružnico knjižnice semen. Če in kako bodo semena obrodila, pa vam sporočimo konec šolskega leta.

Tekst in foto Polona Žorž in Tanja Maver Jamšek