Na zaključni dogodek so povabljene le najvišje uvrščene ekipe s skupaj šestih svetovnih prvenstev, ki vsako leto potekajo na različnih koncih sveta. Prostore Univerze Yale je tako zasedlo okrog 2000 tekmovalcev iz 60 držav. Večina jih prihaja iz vzhodnih dežel, kot so Indonezija, Malezija, Japonska in Filipini, številni pa tudi iz ZDA, Kanade in Avstralije. Slovenijo je poleg naše šole v kategoriji seniorjev zastopala še ekipa dijakinj Gimnazije Nova Gorica.
Da je že uvrstitev na turnir prvakov za nas svojevrsten dosežek, zgovorno priča dejstvo, da večina tekmovalcev prihaja z mednarodnih šol, kjer je jezik poučevanja angleščina in kjer se aktivnostim, ko sta debata in kreativno pisanje, tradicionalno posveča veliko pozornosti. Poleg tega je mnogim tekmovalcem angleščina materni ali drugi jezik. Angleščina bi potemtakem kot delovni jezik tekmovanja utegnila predstavljati za naše učenke in učence oviro ali vsaj težavo na poti do uspeha. Pa je seveda ni. Še več: dokazali so, da je naposled teža misli tista, ki prevesi tehtnico v prid ene ali druge ekipe.
Kampus Univerze Yale, kjer so se odvijali vsi akademski in družabni dogodki, predstavlja nekakšno oazo sredi sicer povsem vsakdanjega mesta New Haven. Yale je članica tako imenovane 'Ivy League', skupine osmih najprestižnejših izobraževalnih ustanov v ZDA, kamor je vsako leto sprejeta le peščica študentov. Klopi, na katerih smo sedeli, je v preteklosti gulilo denimo pet bivših predsednikov ZDA, med njimi tudi Bill Clinton, številni nagrajeni filmski igralci, kot sta Merly Streep in Edward Norton, in še mnogi slavni politiki, gospodarstveniki, akademiki, športniki in umetniki.
Pisana družba in imenitno prizorišče sta učencem in učenkam dala potreben akademski zagon, da so se uspešno pregrizli skozi štiri preizkuse znanja: pisni test, sodelovalno pisanje eseja, ekipno debato in skupinski kviz. Krovna tema letošnjega tekmovanja je bila 'svet na obrobju', znotraj katere so se tekmovalci prvenstveno učili o posameznikih, skupinah in skupnostih, ki se nahajajo na robu socialnega, političnega, materialnega ali družbenega življenja. Snov so morali osvetliti z različnih gledišč – zgodovinskega, družboslovnega, naravoslovnega itn., kar spodbuja izrazito interdisciplinaren pristop.
Vložen trud se je na koncu obrestoval. Skupno sta ekipi naše šole osvojili kar 15 srebrnih in 2 zlati medalji. Lovorike so si nabrali prav v vseh preizkusih znanja, kar odraža njihov odgovoren odnos do teme, sotekmovalcev, mentorjev in vseh, ki so jim finančno, materialno, moralno ali kako drugače pomagali na tej dolgi poti. Med tekmovalci gre tokrat izpostaviti Nejo Polanc, ki je prejela zlato medaljo za uspeh na debati, in Tijo Lah, dobitnico zlate medalje za najboljšo predstavnico šole.
A vse resnično ni v odličjih. Težko je ubesediti ponos, ki ga zbudi slovenska zastava, ki v Nejinih rokah vihra na odru glavnega avditorija univerze. Pravzaprav se zdi, da je bistvo programa WSC nekaj enkratnega in neoprijemljivega, nekaj, kar se vsakič znova splete med udeleženci, nekakšno žepno vesolje strpnosti, tovarištva, vedoželjnosti in ustvarjalnosti, ki obstaja in sije le za časa trajanja tekmovanja, nato pa se spet razblini v vsakdan.
Če je bil dogodek kratkoživ, pa je bila pot do njega, kot že rečeno, dolga in polna preprek: finančnih, organizacijskih, časovnih in drugih. A tudi ta problem smo spremenili v priložnost. Skupaj smo stopili šola, starši, občina, številna podjetja in posamezniki ter dokazali, da znanje vrednota na sebi, v katero moramo vlagati kot posamezniki in skupnost. Hvala.
Kristjan Mavri