Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
9°C
JUTRI
22°C
8°C
Oceni objavo

Ukrajina kot tamponska država

Avtor zapisa je Feliks Možina (na fotografiji) iz Ajdovščine, študent Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Vojno v Ukrajini spremljamo že od februarja. Rusija svojo invazijo opravičuje z denacifikacijo in demilitarizacijo Ukrajine, resničen vzrok pa se skriva v vse tesnejšem sodelovanju te države z zahodom. Napetosti so sinteza zgodovinskega in modernejšega dogajanja. V Ukrajini živi 78 % Ukrajincev in 17 % Rusov. Slednji, zaradi zgodovinske razdvojenosti tega območja med caristično Rusijo in Poljsko, živijo na vzhodu države, kjer je tudi konzervativnejše in pro-rusko volilno telo.

Krim zgodovinsko ni bil nikoli del Ukrajine, temveč ji ga je Hruščov ob obeležitvi 600-letnice pridružitve Ukrajine Rusiji podaril - tam je torej rusko prebivalstvo. Ob vse tesnejšem povezovanju Ukrajine z Evropsko unijo, leta 2014, so Rusi ob predaji ukrajinskih vojakov, z referendumom, Krim priključili prvotni državi. K visoki koncentraciji tistih, ki se identificirajo kot Rusi, je prisostvovala tudi izguba ⅓ ukrajinskega prebivalstva v začetku 20. stoletja (holodomor in 2. sv. vojna). Na prazna območja so naselili rusko prebivalstvo, ki se še danes tako identificira.

Leto 2014 je rodilo separatistične težnje na območju Donbasa na vzhodu. Spopad med ukrajinskimi silami in uporniki naj bi se ustavil s sporazumom Minsk II iz leta 2015. Ukrajina ni bila pripravljena sprejeti določil sporazuma, kar je eden izmed faktorjev trenutnega dogajanja.

Današnja vojna pa ni zgolj posledica spopadov med separatisti Donecka in Luganska, temveč tudi teženj zahoda po približevanju ruski meji. ZDA so namreč že takoj po razpadu SZ v Ukrajini z denarjem oblikovale pro-zahodno sfero med politiki in tudi civilno družbo. Interes ZDA je širitev njenega vpliva, kot avtoritete in ustvarjanje poslušnosti. Spreminjanje družbenega narativa preko propagande in posledično izvolitev pro-zahodnih političnih funkcionarjev je modus operandi zahoda.

Ideja o pridružitvi Ukrajini v zvezo NATO, obstaja že od leta 2007, ko je bilo članstvo slednje, zaradi nasprotovanja Francije in Nemčije, odloženo. V zadnjih letih se je ta ideja okrepila, Rusija pa je z aktivacijo vojske na meji z Ukrajino, kot grožnjo, to želela zaustaviti. Naslednjo potezo pa vsi danes poznamo kot dogodek na 24. februar. Zahodno paktiranje v Ukrajini bi bilo slično z ruskim v Mehiki. Ta miselni eksperiment ruski intervencij daje določeno mero legitimnosti, a je ta ob prvi vojni žrtvi, neznatnega pomena.

Ukrajina torej služi kot sredstvo za dosego cilja. ZDA z novim hegemonskim pristopom osvajanja sveta ustvarjajo sebi podobne in se tako držijo prestola. Pristop ZDA je subtilen in v tem konkretnem primeru nenasilen. Edini možen odziv Rusije, ki na tako taktiko ne more odgovoriti enako, je vojaško posredovanje. Zahodni propagandi sta to jasno voda in veter na mlin obenem.

Ker se svet odziva na silnice vodilnih držav, rešitve za mir ne moremo iskati pri spremembi obnašanja velikanov. Za to ni nobenega vzvoda. Rešitev ukrajinskega problema vidim v priznanju avtonomije tistih območjih, v katerih se prebivalstvo za to izreče. Tu bi bila ozemeljska celovitost Ukrajine pretrgana, aidealne rešitve ni. Ukrajino že vrsto let bremeni korupcija in nizka gospodarska rast. Potrebno je ponovna vzpostavitev Ukrajine na neproblematičnih temeljih.

Dodaten element pri doseganju miru, kot končnega cilja je oblikovanje Ukrajine v tamponsko državo, kjer na dolgi rok zahod in Rusija ne bi imela vpliva. Kratkoročno pa bi morala Ukrajina balansirati med obema državama. Bolj plastično lahko to prikažemo z vsesplošnim fenomenom, kjer si določeno lepotico želita dva konkurenta. Če je ženska manipulativne narave in se zaveda, da ji bo zavrnitev enega izmed kandidatov prinesla manj ugodnosti in potencialno maščevanje poraženca, bo ad libitum pobirala ugodnosti od obeh. Primer lahko služi kot analogija za resnejše razmere v Ukrajini. Od Rusije in zahoda mora prejemati sorazmerno in taktično. Kot primer pretirane nagnjenosti v eno stran služi realno dogajanje.

A razklanost Ukrajincev, ki spominja na slovensko razklanost, le da je naša ideološka, tamkajšnja pa nacionalna, otežuje vzpostavitev jasnosti problema. Dokler se v Ukrajini ne vzpostavijo trdnejši temelji - omejitev korupcije in kanalizacija denarja v državno blagajno ter rešitev UA vs. RU intra-nacionalnega konflikta, in dokler bo zahodni propagandni stroj deloval s tako hitrostjo in  nepokvarljivostjo, je mir klic vpijočega v puščavi. 

Feliks Možina

Oglejte si tudi