Dvodnevni pohod v visokogorje se je letos Žepovcem nekoliko spremenil in sicer smo se zaradi neugodnega vremena odpravili le na enodnevni vzpon na Krn. Na prvo septembrsko soboto je bilo vreme lepo in za hojo v hribe idealno. Mali avtobus nas je popeljal po strmi in ozki cesti skozi Vrsno do Planine Kuhinja. Na začetku nas je spremljala na tleh rosna trava, a na vrhu se je že kazala majhna planinska koča. Po dveh urah hoda smo imeli občutek, da je še vedno enako oddaljena. Po dobrih treh urah smo jo le dosegli. Pohiteli smo na vrh, ker so se že zbirale popoldanske meglice, ki so občasno zastirale pogled. Na vrhu smo si po obvezni fotografiji ogledali smeri, ki so bile na kovinski plošči zarisane in so kazale hribe ter pomembne točke v okolici.

V dolini se je lesketalo Krnsko jezero, naš naslednji cilj. Še prej pa smo se spustili nekaj metrov nižje do planinskega zavetišča, za malico in žig v knjižici.

Po počitku se je že zagrnila megla in pogleda v dolino ni bilo več. Ob spustu do jezera smo srečali mnogo planincev, ki so še hiteli proti vrhu. Naslednji postanek je bil prav pri jezeru, kjer se je videlo, da je zaradi pomanjkanja padavin že upadla gladina jezera za kakih 30 cm. Ribice so še vedno oblegale vsakega gosta, ki se je ohladil v vodi. Pri koči smo si privoščili tudi daljši počitek ter napisali nekaj razglednic prijateljem. Žal do danes še niso prispele do naslovnikov, ker so poštarji pozabili na zaprašen rumeni nabiralnik na koči.

Po uspešnem spustu v Lepeno smo se zadovoljni povzpeli na avtobus za povratek v Žapuže. Blaž Brecelj, ki je 'odpravo' vodil, je za naslednje leto obljubil, da bo tura dvodnevna in po vrhovih, na katere se še nismo povzpeli.

Aleš Brecelj