Kot vedno smo se tudi tokrat dobili v Ajdovščini, pred slaščičarno. Deset vozil je vzbujalo veliko zanimanje mimoidočih. Lepo zloščeni avti, parkirani v linijo, so bili lepa veduta lokala. Ferrari, Porsche, Mg, Fiat 124, Fiat 1,9, Fiat Barchetta ter Alfa Romeo spider - to je bili naš vozni park.

Kavica in rogljiček, kratek klepet za dobrodošlico in že sestavljamo kolono za odhod. Panoramska vožnja skozi Ajdovščino se nadaljuje proti Vipavi. Hitro so naše tudi Rebrnice. Še pot do Postojne in že zavijemo proti Uncu, mimo Rakovega Škocjana. Rakek, Cerknica, čez Bloško planoto do Nove Štifte, kjer je prvi postanek. Dobra urica in pol vožnje skozi čudovito naravo je minila kot bi mignil.

Orjaška stara lipa na dvorišču frančiškanskega samostana nam je nudila odlično senco in prostor za dopoldansko malico. Miza se naenkrat napolni s hrano iz prtljažnika. Izmenjave mnenj in vtisov vožnje do tu kar ni bilo konca. Za vse tiste, ki so želeli, je bilo poskrbljeno tudi za duhovno hrano v cerkvi.

Pot nadaljujemo skozi Ribnico, Gotenico preko Kočevske reke in zavijemo proti Kočevju. Narava prekrasna, cesta vijugasta, dober asfalt, pot v glavnem v senci Kočevskega gozda. Če obstajajo nebesa, potem nismo bili daleč.

Jezero v Kočevju je bilo naš današnji gostitelj. Najprej krajši predah v senci poleg jezera, nato pa kosilo v bližnji gostilni, kjer ne manjka dobre volje in smeha. Ura se prevesi v zgodnje popoldne in odrinemo nazaj proti domu. Lepa vožnja nas pripelje do Bloškega jezera. Popoldanska kavica in kratek oddih paše, saj je sonce že kar močno ogrelo ozračje. Nadaljujemo skozi Unec proti Godoviču. Še je čas za en kratek postanek. Ob glavni cesti Postojna - Logatec 'pospravimo' še, kar nam je ostalo od dopoldanske malice in ura je za odhod.

Črni Vrh in čez Col nazaj v Ajdovščino. Za nami je lepih 260 km. Krasen dan in seveda si zaželimo ponovitve v letu2022.

Branko Vidmar