Dobili smo se v Solkanu in skupaj krenili proti Kobaridu. Najprej smo obiskali kostnico italijanskih vojakov, padlih v 1. svetovni vojni. Gospod Vojko Štih nam je povedal nekaj o zgodovini Kobarida z okolico ter o sami kostnici. Po obveznem slikanju in hladni pijači smo se odpravili proti Breginju. Po vijugasti cesti, ki pelje stalno navkreber, smo prispeli v lepo vas, ki je utrpela veliko škode v potresu leta 1976, danes pa je povsem obnovljena.

Tudi tu smo imeli vodiča, domačina Pavla Tonklija, ki je predstavil vas in še posebej prostor, kjer smo se posedli v senco. Del vasi z v krog postavljenimi hišami in notranjim dvoriščem nam je nudil dovolj prostora in hladu. Krasna veduta s prikazom nekdanjega življenja v vasi je pravi muzej na prostem.

Najemnik gostišča nas je postregel s fižolovko, klobaso in friko. Ponudil nam je tudi skuto in polento, skuhano na starem originalnem štedilniku na drva.

Seveda smo imeli tudi kuhan pršut, ki ga je mojstrsko narezal M. Gregorič, ter štruklje gospe Dorice K. Prava nedeljska pojedina!

Pozno popoldan smo se odpravili v dolino. Pot nas je peljala skozi Tolmin na Most na Soči. Ob jezeru še hladna pijača ter pecivo gospe Malke B. Poslovili smo se in vsak je odbrzel proti svojemu domu. Lepo druženje, ki ga kaže v kratkem ponoviti!

Branko Vidmar