Skoraj dve urna vožnja z avtobusom je dopustila našima mentorjema Zdenki Žigon in Jožetu Rutarju, da sta nam pripovedovala o zanimivostih kraja in vesolja, tako smo bili dodobra pripravljeni na opazovanje. Ko smo se prebili skozi sotesko Hudinje, nas je pozdravil zanimivo oblikovan center Noordung v Vitanjah. Stavba je monolitne betonske strukture v treh etažah, ki se povezujejo pod naklonom od pritličja do vrha z galerijo. Pogled s strehe pa nas je prepričal o prijetni okolici. Vodeni ogled nas je popeljal kar skozi šest aktualnih razstav; o Hermanu Potočniku Noordungu, podobi Zemlje v času Kopernika, mestu Slovenije v vesolju, korakih človeka na Luni, raziskovanju rdečega planeta in življenja v vesolju. Film o življenju vesoljcev v vesoljskih raziskovalnih postajah nam je dal vedeti, da res ni lahko njihovo bivanje 'tam gor'. Kamen z Lune, ki smo ga videli, ima neprecenljivo vrednost, saj daje odgovor o njenem nastanku in sestavi. Nato smo se polni vtisov sprehodili po poti vitanjskih vitezov, pogledovali proti razvalinam dveh gradov in šli mimo dveh cerkva v kraju, ki obsega predvsem hribovito pokrajino na obronkih jugozahodnega Pohorja. Ob vračanju smo obiskali Soržev mlin, ki ima že tristoletno zgodovino in ga ohranja pri življenju zagnani lastnik. Skrbi za stavbno dediščino in okolico, kjer še vedno melje biološko pridelana žita in sprejema obiskovalce in turiste.

Ustavili smo se še v Novi cerkvi, kraju, kjer je v letih 1827/29 kaplanoval blaženi škof Anton Martin Slomšek. Ogledali smo si njegovo spominsko sobo. V gostilni so nam postregli njihovo značilno jed - pohorski lonec. Okrepčani smo nadaljevali pot do Vojnika. Kraj ima bogato zgodovino, leži ob pomembnih trgovskih poteh, v času turških vpadov so ga obdali z obzidjem, ki je imelo dvižni most. Prizadel ga je tudi požar. V Vojniku smo načrtovali enourni sprehod z vodenjem, pa se je močno podaljšal na račun prijaznega sprejema. Že kraj nas je prepričal s svojo urejenostjo, sprejel nas je tudi harmonikaš in kolesar s starodobnikom in v ustreznih oblačilih, zato smo se kar malo težko poslovili.

Dan, preživet na ta način, nam je dal pogum in voljo, da imamo še veliko lepega pred seboj, če to le želimo in hočemo.

Za Most zapisala Jana Črnigoj