Na Škol smo se povzpeli skozi toploljubni listopadni gozd hrasta, malega jesena in gabrovca, s travo jesensko vilovino v podrasti. Občudovali smo brečo, pa spodmole pod strmimi stenami. Aja, danes je mednarodni dan geološke pestrosti. Škol je kajpada iz apnenca, narinjenega na fliš Vipavske doline. Žlebiči, špičaste skale, vrtača in suhozidi pričajo o kraških pojavih. Modni barvi jeseni sta modra in rdeča. Teme suhe kraške gmajne, ki se zarašča, sta obarvala predvsem šetraja: belocvetni gorski in vijoličastocvetni liburnijski. Med razkošno jesensko cvetano smo naleteli na še zadnjo cvetočo kukavičevko: zavito škrbico. Steblo s cvetovi je zavito. Ruj se je začel barvati.

Na vrhu Škola (232 m) smo posedeli na klopci in si privezali dušo. Vračali smo se po stezi nad Gradiščem, po brvi prečkali Hubelj in na parkirišču na Palah zašpilili klobaso. Sv. Peter nam je priskrbel lepo vreme, vedoželjni udeleženci (devet gospa in en gospod) pa so poskrbeli, da je bil triurni sprehod zelo zanimiv.

I. Breščak