Devetkilometrskega krajšega pohoda se je udeležilo 27 članov Univerze za tretje življenjsko obdobje Ajdovščina – Društva MOST. Še pred startom smo dobili nove pohodniške majice, ki smo si jih nedavno zaželeli in jih z veseljem pričakovali. Svetlomodre kratke majice z logotipom – naše nove pohodniške 'uniforme' – si je večina članov kar takoj nadela.

Z avtomobili smo se odpeljali do Črnič, od koder smo se peš odpravili proti Huhovemu mlinu. Prevzela nas je lepota spomladanske narave, ob poti smo občudovali nežne cvetove lana, ki so se dvigali proti soncu med visokimi travnimi biljkami. Bahavo rdeči cvetovi maka so izstopali na opojno zelenem ozadju. Prvi krajši postanek smo si privoščili ob Huhovem mlinu, kjer nas je najprej pozdravil mogočen hrast in nam ponudil zavetje pod svojo razvejano krošnjo. Mlin Huh leži na kolovozu med Črničami in Batujami ob potoku Kojnščku. Leta 1769 sta Paljk in Furlan mlin povečala in predelala tako, da je imel mlin od takrat naprej tri mlinske kamne … Ob mlinu je šumel potok in nas s svojim idiličnim lesenim mostičkom kar vabil, da smo se ovekovečili na prvi pohodniški 'gasilski' fotografiji.

Nadaljevali smo po poljskih poteh proti rajdi pod Batujami in po kolesarski poti do obrtne cone. Za trenutek smo se ustavili ob reki Vipavi, ki je s svojim mirnim tokom priklenila naš pogled na zelenomodro gladino, v kateri so se zrcalila obrežna drevesa. Prečkali smo železniško progo in se povzpeli po ozki stezi proti Selu. Po nezahtevnem vzponu smo se ustavili ob vinogradu, kjer nam je Ljuba postregla kozarček teranovega in mareličnega likerja, posladkali smo se s pecivom, nato pa krenili do Sela in proti Batujam. Majsko sonce nas je toplo grelo, naš pogled pa se je vzpenjal po strmih pobočjih nad Vipavsko dolino do obronkov razpotegnjenega grebena, obrobljenega z modrino neba.

Ob prihodu v Črniče smo se še zadnjič ustavili, se poslovili in se dobre volje odpeljali proti Ajdovščini. Za kosilo smo bili že doma …

 Vlasta, foto Jana