'Vertovec po Vertovcu' bi lahko v filmskem jeziku poimenovali Mostov pohod iz nabora krajših pohodov. Le peti dan po Vertovčevih poteh, najbolj množičnem tovrstnem dogodku na Vipavskem, je Vesna Bratina popeljala kar 37 članic in članov Društva Most po skrajšani in nekoliko spremenjeni trasi pohoda po Vertovčevih poteh. Čeprav je celotno pot v nedeljo prehodilo kar precej Mostovih pohodnikov, pa so mnogi z veseljem ponovili (krajšo) vajo. Z zbornega mesta pred menda največkrat fotografirano prometno tablo na Vrtovčah je četica najprej sledila oznakam za Vertovčev pohod skozi Lisjake, toda nadaljevala po oznakah za šmarenski pohod na Tibot, vendar ga je zaobšla in se ustavila na skoraj neporaščenem slemenu z imenitnim razgledom na vse strani. V kotlini proti jugu, med  Gabrjami in Šmarjami, so jutranje meglice risale takorekoč čarobne prizore, medtem ko so sončni žarki že dosegli zasnežene vrhove gorske verige na severu in že tudi osvetljevali gručaste vasi Vipavske doline. Nekako drugačen se je zdel s tega zornega kota tudi Vipavski Križ, vsekakor pa najlepši sredi doline, je bilo slišati med pohodnicami. 

Kolovozna pot se je nato zožila v stezo, ki je krmarila med drevesi in skalami grebena in po četrt ure je skupina dosegla najvišjo točko (422 m) in prvi cilj pohoda. Ojstri vrh je res oster oziroma ozek, komaj dovolj širok za skupinsko fotografiranje. Da ne bi prehitro izgubili kalorij, je med pohodniki zakrožila vrečka s čokolado, s katero je skupino 'počastil' Ljubo(mir) Vidrih ob ponovitvi mandata občinskega svetnika.

Po nekoliko strmejšem spustu se steza na sedlu priključi trasi Vertovčevih poti, pa tudi delu krožne gaberske poti, kar gre soditi po telovadnih napravah in orodjih. Med opazovanjem vinogradov (nekateri so že porezani) in oljčnih nasadov dospemo v zaselek Potok, najnižjo točko pohoda. Še vzpon do Jakulinov, kjer se pod rojstno hišo Matije Vertovca skriva imenitna klet. V bistvu dve kleti, kot je dejal domačin Dejan Krapež. Manjša klet je stara 400 let, med vojno so jo kot skrivališče uporabljali partizani. Večjo pa so dozidali kasneje in je med dugim služila zadružnim vinogradnikom, dokler niso nanjo pozabili in so jo ujme zasule skoraj do vrha. Celo poletje so jo Krapeževi čistili, da lahko danes gosti glasbene pa tudi druge dogodke.

Zanimivo, da skoraj tretjina pohodnikov še ni bila v tej kleti, velika večina pa ni bila niti v spominski sobi Matije Vertovca v nekdanji šoli sredi Šmarij, ki pa jo zelo dobro pozna vodja pohoda Vesna, saj je v njej gulila šolske klopi. Predsednik društva Matija Vertovec in hkrati podpredsednik Društva Most Marijan Lozej nam je pripovedoval o življenjski poti znamenitega duhovnika z veliko talenti, celo astronomiji se je posvečal. Najbolj znan je po tem, da je svoje ovčice učil umnega kmetovanja, s poudarkom na vinogradništvu - da bi bilo tudi mašno vino boljšega okusa. Napisal je več priročnikov, kjer v domači besedi razlaga postopke od trte do vina, veliko razglablja o primernih sortah, sajenju, gnojenju, režnji, trgatvi in predelavi vina, tolmači kemijske procese, vmes vpleta zanimivosti iz tujih, logov, zgodovinske dogodke, zemljepisne podatke ...

Pod cerkvijo Marijinega imena višje v vasi ima Vertovec še doprsni kip, kjer smo samo zajeli sapo za zadnji vzpon do izhodišča. Na Vrtovčah so merilne naprave pokazale osem in pol prehojenih kilometrov.

EP, foto Vesna Bratina, Vili Vetrih, Jana Maraž