Naslednjega dne smo se zbrali v Deželi labirintov. Nadeli smo si rokavice. Kramp, lopata, grablje, kladiva so postali naše priljubljeno orodje. Mentorja Boris Čok in Boris Spleit (naša 'kamnita brata') sta predstavila potek delovne akcije. Predhodno je bil narejen zeleni odrez, ki je zahteval večdnevno delo, saj je bil suhi zid popolnoma zaraščen z robido in drugim grmičevjem ter drevesi. Z izvajalcem zelenega odreza smo sledili napotkom mentorjev, ki so si lokacijo predhodno ogledali. Približno meter od obstoječega suhega zidu smo pustili velika drevesa, dva metra stran je bilo odstranjeno vse grmičevje. Želeli smo, da poseg v prostor ne bi bil preveč invaziven, saj je ohranjanje in varovanje narave za nas ključnega pomena.
Zid je bilo potrebno najprej razstaviti, ločiti različne velikosti kamnov in sledila je gradnja. Zid smo obnovili na pastirski način, saj je v ta namen tudi prvotno služil. Večji kamni na tla, poiskati pravo lice, umestiti daljši del kamna proti notranjosti, mali kamni na sredino, višina, širina zidu, kamen naj lepo sede, vsak kamen ima svoje mesto … z vsem smo se seznanjali sproti preko gradnje. S skupnimi močmi je pred naši očmi nastajal zid, pri katerem je sodelovalo 38 akterjev, med drugim veliko otrok. Vnema ni popuščala, harmonija medgeneracijskega sodelovanja tudi ne. V soboto je bila obnovljena polovica zidu, akcija pa se je nadaljevala tudi v nedeljo. V ponedeljek dopoldan je bil suhi zid v izmeri 57 metrov v Deželi labirintov v celoti obnovljen.
Suhi zid krasi Deželo labirintov in vabi k ogledu. Kmalu bo ob njem tudi informacijska tabla, ki bo obiskovalcem nudila še edukativni pečat o suhi gradnji kot živi nesnovni kulturni dediščini.
Zahvaljujemo se obema Borisoma - našima mentorjema, vsem suhograditeljem različnih starostnih skupin za vnemo, potrpežljivost in sodelovanje. Sončnemu vremenu, ki nas je dodatno motiviralo. Naj obnovljen suhi zid prevzame tudi noto medsebojnega sodelovanja, na katerega smo na žalost malo pozabili.
Društvo Praprot
