Lep sončen vroč poletni dan se je obetal 4. junija, ko smo se člani Društva upokojencev Ajdovščina zbrali na avtobusni postaji v Ajdovščini. Że tisti trenutek, ko smo se posedli, je zavladalo prijetno vzdušje, klepet med udeleženci "kako si?, a v redu, super, da se vidimo in gremo pohajat".

Tokrat smo se odpravili na Kočevsko, v deželo medvedov, kot ji pravijo. Na želežniški postaji nas je pričakala predstavnica TIC Kočevje in čebelar, ki nas je odpeljal v svoj čebelarski ranč, kjer smo si ogledali sodoben čebeljnjak, poslušali strokovno razlago o čebelah in čebeljih izdelkih ter degustirali različne vrste medu in medenih izdelkov. 

Vrnili smo se v Kočevje in vodnica Katarina nas je popeljala po starem mestnem jedru in nam v senci stavb ali pod krošnjami dreves pripovedovala zgodovino le-teh, saj je vročina kar močno pritiskala. Res je cerkev v  Kočevju nekaj posebnega. Njena arhitektura in velikost izjemno izstopa in daje veličastni vtis. Posvečena je sv. Fabijanu,  sv. Boštjanu ter sv. Jerneju, zgrajena med leti 1900 in 1903 v neoromanskem slogu.  Tudi njena notranjost je bogata, krasijo jo dela vodilnih slovenskih umetnikov.

Sprehodili smo se mimo spomenika NOB na trgu v centru mesta, si ogledali stavbe, ki so bile nekoč v lasti Nemcev in Avstrijcev, saj so v prvi polovici 14. stoletja Kočevje naselili Ortenburžani, nemški priseljenci, po njihovem izumrtju, pa je mesto pripadlo Celjskim grofom in kasneje Habsburžanom. Skozi mesto teče reka Rinža in daje mestu poseben čar.

Naš sprehod se je zaključil na želežniški postaji, kjer smo si privoščili kavico in ohlajeno pivo, si oddahnili in se zapeljali do Rudniškega jezera. Tam je bilo vse živo od dogajanja, saj se je tega dne ob in na jezeru odvijal Outdoor Festival z različnimi športnimi in drugimi zanimivostmi. Med drugim smo lahko videli izdelavo (rezbarjenje) medveda iz temnega in svetlega lesa.

Ob jezeru, v restavraciji Tušek smo si privoščili odlično kosilo, posedeli ali se sprehodili ob jezeru in se nato odpravili na avtobus. Vračali smo se skozi Cerknico in Sodražico, naš zadnji postanek je bil ob Bloškem jezeru, kjer smo se sprehodili in se odžejali.

Tako. Dan je minil v prijetnem vzdušju, z močnimi vtisi pokrajine in prijaznostji ljudi, ki smo jih spoznali ter ob druženju med udeleženci.

Kam gremo naslednjič?  V juliju na 'fish piknik'! "Komaj čakamo," je bil odgovor!

Se vidimo takrat!

Rožica Kovač, DU Ajdovščina