Pisalo se je leto 2022, sobota, 24. september, ob uri natanko sedmi zjutraj, ko smo se člani ter nekdanji člani Društva Abstinent Vipavske doline odpravili na izlet skozi prostor in čas.

Zakaj skozi prostor in čas? Prvič zato, ker Koroška kot edina regija v Sloveniji, kjer še ni avtoceste, s svojo pristnostjo in eno posebno sramežljivo bohotnostjo narave človeku še vedno lahko ponudi svoj neokrnjeni prostor in čas. Drugič zato, ker je naš prvi del izleta potekal na lesenem splavu, domačini mu rečejo flos, kjer smo po čudoviti, mirni Dravi čisto počasi drseli po prostoru, medtem ko smo preko hudomušnih skečev Micke in Frančeka potovali skozi zgodbe flosarjev izpred mnogih let nazaj.

Drugi del našega izleta pa smo se prebijali skozi ozke rove mežiškega rudnika, kjer je v času delovanja le-tega, takratnim rudarjem ob težaškem delu verjetno zelo počasi tekel čas. No, nam pa zelo hitro, sploh na vlakcu, ki je na trenutke spominjal na tistega iz Gardalanda, ki mu Primorci pravimo 'montagnerusse', tako vratolomen se nam je zdel. Potem nas je pa vodič prizemljil, ko je rekel, da gre samo pičlih 10 km na uro.

Poleg lepe pokrajine, čudovitega vzdušja in krasnega vodiča je ta izlet obarvalo še to, da je moral naš simpatični šofer Bojan napraviti več postankov zaradi potrebe po prehranjevanju kot potrebe po toaleti, kot se na običajnih izletih dogaja. Ampak, kaj smo pa hoteli, ko je bil pa prtljažnik minibusa poln dobrot. Mislim, da se tudi zaradi tega naš Bojan ni pritoževal nad postanki in tako smo prihod nazaj v Ajdovščino čisto majčkeno zamaknili.

Bilo je prikupno, bilo je z dušo, še bomo šli!

Abstinent Vipavske doline