Po dolgoletni praksi smo si v društvu DEŠK Žapuže zadali, da bomo tudi letos odšli v visokogorje in osvojili dvatisočaka. Naš že zelo izkušeni pripravljavec pohodov Blaž Brecelj je prisluhnil našim željam in nam pripravil načrt za enodnevni pohod v prelepo tolminsko gorovje, na 2085 m visok Tolminski Kuk.

Tja smo se DEŠK-ovci in naši simpatizerji odpravili na prvo septembrsko nedeljo. Z dvema polnima kombijema smo se že zgodaj zjutraj po strmi in ozki cesti odpeljali do 924 m visoko ležečih Tolminskih Raven. Na začetku hoje nas je po nogah božala rosna trava, kasneje pa žarki zgodnjejesenskega sonca. Bili smo prav veseli, da so njegovo moč občasno prekrivali nežni oblaki. Po poti smo občudovali prelepe cvetoče planike in druge raznobarvne gorske rože ter zobali sladke maline. Poskusili smo celo zelišča - grenki pelin. Tako smo se preko planine na Kalu in Tolminskega Migovca povzpeli na Tolminski Kuk. Tam smo občudovali prelepe razglede, se ovekovečili na fotografijah in pojedli malico iz nahrbtnikov. Žal je bil žig za planinske knjižice precej izsušen. Preko Zelenega vrha smo pot, polno lepih razgledov na bohinjsko in tolminsko stran, nadaljevali proti Škrbini, nato pa spustili na Planino Razor, kjer so nas pričakali slastni skutni štruklji. Od tu nas je še lepa, z mehkim listjem postlana pot, vodila nazaj do izhodišča.

Malo smo bili utrujeni, vendar zadovoljni in soglasni, da je bila to ena čudovita, razgledna, panoramska krožna tura, ki nam bo ostala v lepem spominu. Verjetno bi bila udeležba večja, če bi pohod planirali dolgoročno. Vsekakor smo hvaležni vsem, ki so sodelovali pri pripravi, izvedbi in sofinanciranju pohoda.

Mimica Šeme