Verjetno prav zaradi radovednosti. Že v davnini so preprosti ljudje zrli v nebo in ugibali, kaj je tam zgoraj, kaj jim bo nebo poslalo: dež ali sonce, sušo ali močo, polne ali prazne kašče … Iz leta v leto so opažali na njem spremembe in dogodke, ki so se ponavljali. Tako se je znanje v stoletjih in tisočletjih kopičilo. Davni zvezdogledi so postavili temelje za nastanek in razvoj današnje astronomije. 

Od prvega srečanja na Mostu leta 2009, ko se je zbralo 15 članov, je skrb za astronomsko opismenjevanje prevzel profesor Fedor Tomažič. Mentor je bil devet let, nato je sodelovanje prevzel profesor Jože Rutar. Spremljali smo tekoča dogajanja na področju astronomije, spoznavali smo njeno zgodovino, obiskovali planetarije v Celovcu, na Reki, v Padovi, na Dunaju, v Idriji, na Golovcu in v Zagrebu. Najbolj 'astronomi' pa smo se počutili, ko smo ob jasnih nočeh skozi lupo teleskopa zrli v posamezne zvezde in skupine zvezd ter ugibali njihova zodiakalna imena, opazovali Luno, druge planete in roje meteoritov. V vsakem izmed nas so ti trenutki sprožali različne misli, občutke, želje in nova vprašanja. Prav vsi pa smo se zavedali, da smo droben delec te veličastnosti. 

Zadali smo si nalogo, da tudi za javnost in izobraževalne ustanove, kjer je astronomija tudi učni predmet, z besedo in sliko na panojih predstavimo razvoj astronomije od pradavnine do danes. Tako bi spodbudili zanimanje za astronomijo kot znanost, s pogledom v preteklost in raziskovanje še neznanega. 

Ko ob večerih opazujemo mehko svetlobo zvezd in z očmi lovimo njihovo davno svetlobo, ki je prav tisti hip prišla do nas, nas opomni, kako kratek hip je naše življenje. Begamo med mistiko in realnostjo, oboje nas sili, da spoznamo še kaj novega, da dojamemo njene skrivnosti. Vse se je rodilo v hipu – velikem poku. Potem pa se je razvijalo in raslo milijone in milijarde let. 

Večina znanstvenikov meni, da se bo vesolje širilo večno in vedno hitreje. Pri tem se bo vse bolj ohladilo in bo postalo neznansko hladno. Galaksije bodo vedno bolj daleč druga od druge in svetloba ne bo imela časa, da bi prepotovala vmesne razdalje. Ostal bo le neskončno raztezajoč se prazen prostor. Nekateri pa menijo, da se bo širjenje vesolja ustavilo in bo zletelo skupaj v velikem stisku. Vesolje bo zaradi naraščajoče gostote postajalo vse bolj vroče. Prostor – čas se bo krčil še naprej, nastale bodo razmere kot v najzgodnejšem vesolju. Nekaj trenutkov kasneje bo vesolje izginilo, vendar ne za vedno. Velikemu stisku bo sledil veliki pok, rojevalo se bo novo vesolje. Vse kroži! 

Zvezde svojo pot začnejo v meglicah. Nastanejo iz oblakov plinov in prahu, ki se skrči pod pritiskom lastne gravitacije. Za vse preobrazbe imajo na razpolago milijarde let. Odkritja skrivnosti vesolja se odvijajo s pospešeno hitrostjo. Nismo še dojeli enega, ko nas preseneti že drugo. Vsemirje odgrinja skrivnosti, ki jih je dolgo skrivalo za tančico neznanega, nerazumljivega in skrivnostnega. Živimo v času, ko znanost žanje sadove. 

Na vsa vprašanja, tudi na mnoga druga, smo pri urah teorije na Mostu dobili odgovore, podkrepljene z razlago in ponazorili ter s tematskimi filmi. V ta zemljepisni krog smo vpletali in postavljali tudi delovanje pomembnejših Slovencev. Prikazali smo njihovo delovanje in vpliv na okolje, v katerem so takrat živeli in prispevali k napredku in razvoju. 

Leta 2018 smo v prvem delu razstave, v sliki in besedi na devetih panojih, prikazali razvoj astronomije od začetkov do leta 400 n. št. Poleg predstavitve v dvorani društva so bile postavitve še v avli Mercator centra Ajdovščina, na Gimnaziji Veno Pilon Ajdovščina, OŠ Draga Bajca Vipava, OŠ Šturje, OŠ Danilo Lokar Ajdovščina, OŠ Dobravlje, OŠ Ivana Roba Šempeter pri Gorici na 4. dnevih astronomije, ko si jo je kot vabljen gost, ogledal tudi predsednik države Boris Pahor, na UNG Fakulteti za naravoslovje, Politehniki Ajdovščina, ob 100-letnici Mednarodne astronomske zveze, v Špetru v Italiji in v avli DU. Razstavo v Špetru so spremljala tudi predavanja in opazovanje neba. Ker nas je odziv na prvi del presenetil, smo leta 2019 pripravili drugi del, kjer je predstavljeno obdobje od Ptolemaja do Kopernika. 

Tudi letos, že tretje leto zapored, smo se podajali v zgodovino astronomije, da bi na tretjem delu razstave predstavili najpomembnejše astronome v določenih časovnih obdobjih. Poiskali smo tudi ženske astronomke in slovenske astronome. Komunikacija o dokončnem oblikovanju in pripravi gradiva za razstavo je potekala v glavnem po e-pošti, dobljene tekste pa smo popravljali in dopolnjevali vsak po svojih močeh. Razstava je vsebinsko bogata in obravnava:

zgodovinski uvod, Isaac Newton in teorija gravitacije, veliki uspehi Newtonove teorije, razvoj astronomije kot samostojne znanosti, astronomski dogodki 1600-1917, ženske v astronomiji

in Astronomija pri Slovencih 1600-1900.

Tretji del razstave smo postavili v septembru 2020, ob začetku šolskega leta v avli Mercator centra. Žal je epidemija preprečila selitev razstave na šole. Vsi trije deli 'Astronomija skozi čas' zajemajo 32 panojev teksta in slikovnega gradiva, ki celovito predstavljajo dogajanja v teh tisočletjih. 

Po Dunji Kravos in Jani Črnigoj povzel Silvester Čotar