Obiskali smo Črniče, najzahodnejši kraj naše občine, ki leži na planoti pod Čavnom in Velikim robom. Zbrali smo se ob kapelici, ki nas prijazno pozdravi, če v kraj prihajamo iz goriške smeri. Raziskovali smo poti pod vasjo in občudovali naravo, ki se je odela v čudovite jesenske barve. Ta pohod ni namenjen osvajanju rekordov. Med pohajkovanjem si lahko vzameš čas za prijeten klepet s prijateljem ali znancem, soseda lahko povprašaš, kako se počuti ali pa v glavi pleteš svoje misli in se pogovarjaš sam s seboj. Da pa ne gre samo za rekreacijo, si pohajkovalci med potjo radi ogledamo tudi kakšno zgodovinsko znamenitost. Obiskali smo kraj pod Batujami, kjer je od 9. – 18. stoletja stala cerkev sv. Jurija, o kateri pa danes ni sledu, ostalo je le ledinsko ime Sv. Jurij. To srednjeveško arheološko najdišče priča o poselitvi Slovanov na tem ozemlju že v 9. stoletju našega štetja. Na to nas opozarja zanimivo oblikovana kamnita plošča s križem v sredini, ki ponazarja krščansko vero, napisom, ki pojasnjuje zgodbo, ter posnetkom dveh pleteninastih plošč, ki so ju našli domačini. Pohod pa smo zaključili z obiskom lepo urejenega vojaškega pokopališča iz 1. svetovne vojne. Tu so pokopani vojaki različnih narodnosti, večinoma padli na fronti 15 km zahodno od Črnič. Ogled so nam polepšali črniški osnovnošolci, ki so v teh predprazničnih dneh skupaj z učiteljicama obiskali pokopališče, prinesli cvetje in se umrlim poklonili s kratkim recitalom. Prihodnjo sredo pa se pohajkovalci dobimo na Brjah. Takrat bo z nami tudi Jože Vodopivec, ki smo ga danes pogrešali. Lepo vabljeni, imejte se lepo in srečno.

mg