Spomenik je bil močno dotrajan, zato je Združenje borcev za vrednote NOB Ajdovščina-Vipava poskrbelo za njegovo obnovo. Pri tem so jim s finančnimi sredstvi pomagali rusko veleposlaništvo v Sloveniji in Občina Ajdovščina. Poleg obnove spomenika so mu dodali še eno marmorno ploščo z napisom v spomin na ruske vojake, ki so se tu borili.

Sinji vrh je predstavljal ključno strateško točko za obe vojskujoči se strani. Kdor je nadzoroval Sinji vrh, je obvladoval tudi glavno povezavo na Gori, ki se je proti koncu vojne znašla v torišču širših vojaških strategij in taktik. Nemška vojska je skušala zagotoviti prostor za varen umik svojih sil iz Italije in jadranskega bazena, kar pa je ogrožal IX. Korpus, ki je imel v Trnovskem gozdu svoje zatočišče in izhodišče za delovanje po okoliških dolinah.

Nacionalna in vojaška sestava obeh nasprotnikov je bila nadvse pisana – pod nemškim poveljstvom so Sinji vrh napadali domobranci, četniki, ustaši, fašisti, kozaki … skratka vse mogoče kvizlinške enote, ki so se znašle v vrtincu zaključnih bojev in so svojo usodo vezale na nemško soldatesko. Na drugi strani so bili v sestavu IX. Korpusa poleg partizanov še italijanski garibaldinci in bataljon z ruskimi borci.  

»Če torej bitke za Sinji vrh postavimo v časovni okvir, potem vidimo, da so se tedaj enote Rdeče armade z ene in zavezniške enote z druge strani že bližale Berlinu, in da se je zadnje dejanje teh spopadov zgodilo le dober mesec pred tem, ko je bila v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska narodna vlada. Torej je na Sinjem vrhu ugasnilo veliko mladih življenj pripadnikov različnih narodov, pa čeprav se je na obzorju že risala zarja svobode,« je v nagovoru dejal podžupan občine Ajdovščina Mitja Tripković. Iz zgodovinskih virov je razbrati, da je bil za osvoboditev Sinjega vrha v veliki meri zaslužen prav Ruski bataljon Bazoviške brigade. »Iz pričevanj pa izvemo tudi, da so bili ruski borci v bitkah za Sinji vrh pri prebivalcih Gore dobro zapisani, tako zaradi hrabrega bojevanja kot tudi zaradi humanosti. Iz ene od hiš, ki so jo požgali Nemci, so uspeli rešiti nemočne domačine in jih rešili zanesljive smrti. Zato si zaslužijo našo zahvalo in dostojen spomin,« je dejal podžupan. »Danes, po dobrih sedmih desetletjih, je Sinji vrh tudi sinonim za srečevanje pripadnikov različnih narodov, le da nimajo v rokah pušk - pač pa čopiče. Sem pod sinje nebo prihajajo po nepozabne motive. Mednarodne likovne kolonije kot so 'Slovenija odprta za umetnost', 'Umetniki za karitas' in druge odlikuje plemenito poslanstvo pretoka likovnih tokov, medsebojnega spoštovanja, pa tudi dobrodelnosti,« je nagovor sklenil podžupan Mitja Tripković.

Kulturni program v sicer mrzlem vremenu sta oblikovala Oktet Castrum in Manuela Polanc, praporščaki in gardisti Slovenske vojske pa so dogodku dodali svečan pridih.

ep