Pridobivanju surovega železa so se sčasoma pridružili obrati za njegovo predelavo, nastajali so različni izdelki, od žebljev, kovanega orodja in orožja, topovskih krogel, do retort za taljenje živega srebra v Idriji. Kot podporna obrt se razvija žagarstvo oz. mizarstvo, grof Lanthieri se poskuša v suknarstvu in papirničarstvu. Ruda z nižjo vsebnostjo železa ne zdrži konkurence, zato se sredi 18. stoletja Ludwig Schlegel že preusmeri na baker, med drugim izdeluje kotle za žganjekuho. Dejavnosti se s Fužin selijo ob strugi Hublja navzdol, kjer že od prej drdrajo mlini in žage. Na platoju nad Palami Adalbert Nussbaum zgradi žago za razrez furnirja, mlin za mletje materiala za barve, August Nussbaum pa kasneje tovarno testenin, ko ta pogori pa tovarno za izdelavo posode (galvanizacija) in dogradi elektrarno. V Palah se ob prelomu v 20. stoletje dejavnosti hitro menjujejo (pivovarna, tovarna konzerv, celo električnih pripomočkov). Ob sotočju Hublja in Lokavščka deluje ena najboljših papirnic v cesarstvu, nižje ob Hublju že leta 1828 postavijo veliko predilnico, vmes pa Jochmann zgradi valjčni mlin. 

Skratka, ob Hublju se je skozi več kot štiri stoletja veliko dogajalo, in čas je, da se izjemna tehnična dediščina ustrezno prikaže in izkoristi še v turistične namene. Tako so moči že združili Goriški muzej, Lavričeva knjižnica in Občina Ajdovščina in zasnovali tematsko učno pot po industrijski dediščini ob Hublju. Gre za koncept muzeja na prostem, podprtega s sodobnimi komunikacijskimi prijemi. 

Pot je zasnovana tako, da bo obiskovalec lahko izkoristil tudi drugo lokalno ponudbo, npr. obisk vinoteke, galerij, gostinskih lokalov, tovarniških trgovin itd. Točke oziroma postaje ob poti bodo označene z informacijskimi tablami z osnovnimi podatki in QR kodo. S skeniranjem QR kode na telefon ali tablico si bo obiskovalec ogledal krajši avdio in video posnetek, fotografije in besedilo. Prav te vsebine so trenutno v izdelavi, prav tako celostna grafična podoba poti. Za zdaj je predvidenih 12 postaj.