Na posvetu ob 25-letnici lokalne samouprave

Lokalna samouprava v Sloveniji beleži 25 let. Na ljubljanski Fakulteti za družbe vede so obletnico obeležili v petek, 29. novembra. Na okrogli mizi Slovenske občine kot nosilke lokalne samouprave je sodeloval tudi župan Tadej Beočanin. Župani so spregovorili o preteklih dosežkih občin ter predstavili dobre prakse (so)delovanja, opozorili pa so tudi na težave in prepreke, s katerimi se pri vodenju občin vsakodnevno srečujejo.

Izvedbeni temelji za izpeljavo reforme lokalne samouprave so bili postavljeni s sprejemom zakona o referendumu za ustanovitev občin leta 1994. Lokalna samouprava pa je v novi podobi začela delovati januarja 1995. Uvedba lokalne samouprave po osamosvojitvi Slovenije je nedvomno prispevala k politični modernizaciji (demokratizaciji), saj je državljankam in državljanom zagotovila ustanovno pravico sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Kot je na posvetu dejal župan Tadej Beočanin: »Lokalna raven je ljudem najbližja in zato za usklajevanje različnih interesov tudi najbolj primerna. Občine poznajo probleme, potrebe in zahteve domačega okolja, se jim prilagajajo in jih lahko uspešno rešujejo, tudi ob pomoči občanov in drugih subjektov.«

Obletnico so uvodoma otvorili strokovnjaki s področja lokalne samouprave in odprli kar nekaj izhodišč za razpravo ter prikazali delovanje lokalne samouprave tudi v primerjalni perspektivi z drugimi evropskimi državami. Da so občine nosilke razvoja Slovenije in da Slovenija ne bi bila tako razvita, kot je, če občin, tudi teh malih, ne bi bilo, je prepričana tudi predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Simona Kukovič, sicer moderatorka okrogle mize »Slovenske občine kot nosilke lokalne samouprave«, na kateri so župani spregovorili o dosežkih občin in primerih dobrih praks. Popoldanska okrogla miza je bila namenjena prihodnosti lokalne samouprave v Sloveniji. Župani in drugi gostje so se pod moderatorstvom prof. dr. Mira Hačka razgovorili o izzivih ustanavljanja pokrajin, problemih, povezanih z nezadostnim financiranjem občin ter problematičnem odnosu med državo in občinami.

Občina Ajdovščina je v zadnjih letih s sodelovanjem vseh lokalnih deležnikov (občanov, podjetij, nevladnimi in javnimi subjekti) veliko naredila za razvoj, in v tej smeri gre razmišljati tudi ob razmisleku o prihodnosti slovenske lokalne samouprave. »Če bodo (in trend gre v tej smeri) slovenske občine prevzemale razvojno funkcijo svojega območja, bomo uspeli Sloveniji zagotoviti skladen in policentričen razvoj,« je sklenil župan.