Več je potrebno govoriti o avtizmu, ker število novih primerov avtizma strmo narašča – trend je, da se incidenca vsakih deset let praktično podvoji. Zadnji podatki so objavljeni za otroke, rojene leta 2012, in govorijo, da je v tej generaciji vsak 36. otrok na avtističnem spektru. Če ta podatek preslikamo na današnjo generacijo, lahko predvidevamo, da bo med letošnjimi novorojenčki že eden od 18 otrok obremenjen z avtizmom.

Več je potrebno govoriti o avtizmu, ker ta motnja otroke oropa normalnega razvoja in brezskrbnega otroštva. Številni otroci z avtizmom so hiperaktivni, spijo le po nekaj ur na noč, brez opozorila izginejo od doma, pogosto so življenjsko ogroženi, ker ne razumejo nevarnosti okrog njih; ne bojijo se vode, višine, prometa … Težave imajo s socialnim vključevanjem in se umikajo v svoj svet. Ta umik je pogosto lahko tudi posledica senzorne preobčutljivosti – vid, sluh, voh, okus, dotik … Preveč raznih senzornih informacij lahko pri osebi z avtizmom povzroči stres, anksioznost, v nekaterih primerih pa celo telesno bolečino. Ker imajo težave s komunikacijo in številni niti ne znajo govoriti, ne morejo izraziti svojih potreb in lahko postanejo razdražljivi, agresivni, pogoste so tudi samopoškodbe. Številni imajo težave z imunskim sistemom, presnovne in prebavne motnje, pogostejše so tudi razne alergije in tudi epilepsija.

Več je potrebno govoriti o avtizmu, ker država ne zagotavlja ustrezne diagnostične in terapevtske obravnave. To zelo obremeni družine. Skrb za otroka z avtizmom je že sama po sebi fizično zelo naporna, starši so izčrpani in dobesedno izgorevajo, veliko pa je tudi finančno breme; številni diagnostični postopki in večina terapij je na voljo le samoplačniško, otroci običajno potrebujejo tudi razne diete, vitaminsko mineralne dodatke in drugo zdravstveno in izobraževalno pomoč. Vse to se sešteva v tako visoke zneske, da jih praktično nobena družina ne zmore v celoti pokriti. Pogosto se finančna stiska poveča tudi zato, ker mora eden od staršev pustiti službo, saj otroka nočejo sprejeti v noben vrtec. Tudi vključitev v primeren šolski program je skoraj misija nemogoče in nekateri starši se potem v taki situaciji odločijo za šolanje otroka na domu.

Več je potrebno govoriti o avtizmu, ker tudi odrasle osebe z avtizmom nimajo na voljo ustreznih socialno varstvenih programov – nobenega dnevnega centra, nobene bivalne enote, nobenih prilagojenih možnosti zaposlovanja ... Zelo so omejene njihove možnosti socialnega vključevanja, prav tako naletijo na številne ovire pri aktivnostih na področju kulture, športa in interesnih dejavnosti.

Več je potrebno govoriti o avtizmu, ker ni nobenih preventivnih programov. Vzroki za nastanek avtizma so lahko različni in vseh niti še ne poznamo, vendar pa so evidentirani že številni dejavniki tveganja, ki povečujejo možnost za razvoj avtizma, o katerih bi bilo nujno ozaveščati javnost.

Več je potrebno govoriti o avtizmu, ker pristojne inštitucije molčijo. Veš država svoj dolg? Veš lokalna skupnost svoj dolg? Veste mediji svoj dolg?

Danilo Koren, Združenje bodi ZDRAV