Končno! Ja, res končno smo po letih, ki jih je tako ali drugače zaznamovala epidemija, doživeli pravi december. December, kot smo si ga vsi kar nekaj let želeli. Mesec, ko se kraji bohotijo v svojem največjem sijaju, in ljudje vsaj za nekaj časa pozabimo na vsakdanje tegobe in se prepustimo prazničnemu vzdušju. Res se je videlo, da smo bili že lačni 'starih, dobrih časov', ko smo brezskrbno obiskovali praznično okrašena mesta ali manjše kotičke, se zadržali ob raznih stojnicah, srkali tople napitke in se malo bolj smejali kot običajno. Lepo je bilo opazovati družine, pisane druščine, posameznike, kako so z vsem svojim bitjem vpijali praznično dogajanje in kar mrzlično iskali priložnosti, kjer bi se lahko še malo več družili in zadržali.

December se je v vsej svoji polnosti vrnil tudi v naš majhen dragulj, v enega izmed najbolj čudovitih in posebnih kotičkov naše Slovenije – v Vipavski Križ. Domačini smo zopet poskrbeli, da so bile jaslice pred številnimi domovi, kjer si jih je lahko ogledal čisto vsak obiskovalec. Prav v vsaki postavitvi je bilo mogoče opaziti predanost prazniku in skupnosti, saj lahko kaj takega ustvari le močen kolektivni duh, ki želi svoj kraj predstaviti širši javnosti v kar se le da lepi luči. Pri pripravi razstave jaslic pa nismo sodelovali zgolj domačini. Kot je v Vipavskem Križu že tradicija, se je posebna postavitev zgodila tudi v Domu krajanov, kjer so se dogodku pridružili razstavljavci iz cele Slovenije. Poseben pridih pa so tu pustili tudi otroci Osnovne šole Dobravlje – podružnica Vipavski Križ in vrtčevski otroci, ki so se dogodku pridružili s čisto svojimi jaslicami. Mogoče je bilo našteti kar 150 jaslic in vsake izmed njih so bile na ogled v času od 18. decembra pa vse do 6. januarja. Pod okriljem Zavoda za turizem Vipavski Križ pa so jaslice našle svoj prostor tudi v grajski kleti. Da pa je mestece dobilo res pravi pravljični pridih, sta poskrbeli občina in KSD Ajdovščina s postavitvijo lučk po vsem kraju.

Letošnji osrednji decembrski dogodek pa je po nekaj letih ponovno prevzela Božična zgodba, že kar 11. zapovrstjo. Prireditev, ki se je odvila 26. decembra, je bila zagotovo edinstvena, saj igralci niso bili zgolj žive figure, temveč so spregovorili v značilnem primorskem narečju. Vlogo igralcev so tudi tokrat prevzeli domačini, kar dogodku vsekakor pripiše dodano vrednost. Dogajanje je spremljala živa glasba iz različnih zgodovinskih obdobij, zgodba pa je bila podkrepljena z nekaterimi pristnimi odlomki iz Svetega pisma, ki so se prepletali z aktualno tematiko današnjih herodov, nedolžnih otrok, ljudeh pred zaprtimi vrati in iskanju odrešenikov. Režisersko taktirko je znova vihtel Nejc Furlan, ki mu izvirnih idej kar ne zmanjka. Zgodbo je postavil na različne lokacije po vasi in vsaka skupina se je pomikala od ene odrske postavitve do druge. Božična zgodba je zopet požela velik uspeh, saj je bilo potrebnih kar pet ponovitev, da so si jo lahko ogledali vsi, ki so si to želeli. Vse praznične dni pa smo domačini na kriškem placu skrbeli, da se noben obiskovalec ni vračal domov žejen ali lačen.

Iskreno bi se rad zahvalil vsem, ki ste pripomogli, da je naš Križ zopet zaživel in pokazal skoraj vse, kar premore. Vedno pa si je potrebno pustiti še kašno zamisel za prihodnja leta.

Očitno je, da se tudi po dveh tisočletjih še nismo naveličali slavne zgodbe o Jezusovem rojstvu, ki nagovarja verne in neverne. In prav je tako! Ljudje moramo verjeti, verjeti v čudeže, pa čeprav zgolj v čarobnih decembrskih dneh.

Harij Bat