Vipavski Križ, ki je ravno te dni praznoval svojo 490-letnico, odkar je prejel mestne pravice, je tudi v prazničnem mesecu zasijal v najlepši luči. Kljub temu, da je tradicionalna Božična zgodba zaradi situacije ponovno odpadla, je bilo mestece čudovito okrašeno in je kar vabilo, da ga ljudje obiščejo. Domačini so zopet poskrbeli, da so bile jaslice pred številnimi domovi, kjer si jih je lahko ogledal čisto vsak obiskovalec. Prav v vsaki postavitvi je bilo mogoče opaziti predanost prazniku in skupnosti, saj lahko kaj takega ustvari le močen kolektivni duh, ki ljubi svoj kraj.

Pri pripravi razstave jaslic pa niso sodelovali zgolj domačini. Kot je v Vipavskem Križu že tradicija, se je posebna postavitev zgodila tudi v Domu krajanov, kjer so se dogodku pridružili razstavljavci iz cele Slovenije. Poseben pridih pa so tu pustili tudi otroci Osnovne šole Dobravlje – podružnica Vipavski Križ, ki so na smrečico obesili svoje novoletne želje. Vrtčevski otroci pa so se dogodku pridružili s čisto svojimi jaslicami. Mogoče je bilo našteti kar 120 jaslic in vsake izmed njih so bile na ogled v času od 18. decembra pa vse do 6. januarja. Pod okriljem Zavoda za turizem Vipavski Križ pa so jaslice našle svoj prostor tudi v grajski kleti. In tako je naša vasica oziroma naše malo mestece zaživelo v vsem svojem sijaju, za kar bi se rad zahvalil krajanom, razstavljavcem iz celotne Slovenije, otrokom ter občini in KSD Ajdovščina za postavitev lučk po vsem kraju, kar je vsekakor dodalo čarobnost samemu vzdušju.

Resnično me veseli, da je bilo število obiskovalcev nad pričakovanji, kar vsekakor priča o tem, da ljudje spoštujemo in cenimo ta praznik ter delo posameznikov, ki se za popestritev le-tega trudi. Pri izvedbi so bili upoštevani odloki vlade in navodila NIJZ. Na tem mestu bi se pa rad še posebej zahvalil članom Turističnega društva Vipavski Križ. Prav na njih je bila vsa organizacija, postavitev in ne nazadnje tudi nadzor nad številom obiskovalcev v zaprtih prostorih in vse ostalo, kar trenutna situacija zahteva od nas. Brez njih dogodka ne bi bilo in resnično cenim vsako minuto, ki so si jo vzeli za prisotnost.

Ne morem pa, da se ne bi dotaknil projekta Božične zgodbe. Čeprav je zopet ni bilo mogoče izvesti, bi se iz srca rad zahvalil režiserju in igralcem za vso dobro voljo, srčnost in čas, ki so ga vložili v pripravo le-te. Upam, da kmalu zopet pridejo lepši časi, bolj naklonjeni vsem tistim dodanim vrednostim našega vsakdana.

Se vidimo naslednje leto!

Harij Bat