Kako majhen izgleda ta košček zemlje, v primerjavi s celim svetom, vendar velik v svojem zgodovinskem izročilu, mnogih zgodbah in modrostih ter še bolj v srčnih in srečnih ljudeh, ki tu živijo. Ta dolina, Vipavska dolina, prerešetana s spomini; obdana s soncem in zavetjem Čavna, od koder se silna burja sunkovito spusti po pobočju, nakar se narahlo dviga proti Krasu, od koder se odpre čudovit pogled na morje in Tržaški zaliv. Ta dežela, ki je trepetala pred nasiljem in pogromom okupatorja, ki nam je neusmiljeno želel odvzeti tisto, kar je najbolj naše – jezik in kulturo. »O, pa kako rjovejo viharji, čez to pest ljubljene zemlje in še bolj čez tiste, ki jo čisto zares, takole brez posebnega vpitja, ljubijo in še vztrajajo v njej in z njo …« je ob neki priložnosti zapisala naša sovaščanka Jožica Pizzoni. In res je za nekaj časa to sijoče sonce čez dolino zajel gost črn dim, ki se je vil iznad skrbno urejenih hiš vaščanov Ceste. Kot da bi s seboj odnesel hrepenenja, upanja, načrte, otroški smeh, igro, prihodnost … Kot da bi zares prinesel le temo. Vendar tudi močnejši pritiski, uničene vasi niso mogli zaustaviti volje Slovenk in Slovencev. Jezik in kultura segata onkraj (porušenih) zidov in stavb.

To so nam želeli sporočiti mladi Cestnarji na spominski slovesnosti, ki smo jo pripravili ob krajevnem prazniku, spominu na požig vasi Cesta, ki se je zgodil 2. junija 1944. Letos se spominjamo 81-letnice tega dogodka.

Z uvodno minuto tišine in polaganjem venca smo se počastili spomin na padle, ki so izgubili življenje ob tem dogodku in na vse žrtve druge svetovne vojne, ki se je končala pred 80. leti. Ob skladbi iz filma Schindlerjev seznam v izvedbi flavtistke Gaje Stanič smo z grenkim priokusom in čustvovanjem pospremili spomin na vse žrtve vojnega nasilja.

Osrednji dogodek spominske slovesnosti so oblikovali mladi. 'Dve generaciji', mlada in starejša, sta se srečali. Starejša generacija povojnih otrok je bila z orodjem v rokah pripravljena obnoviti porušeno vas, vendar je tam naletela na skupino mladih našega časa. Starejša generacija je ugotovila, da je že vse narejeno: lepe hiše, ceste, šole, velik dom krajanov (ki letos šteje 10 let odprtja) ipd. Tako so nas spomnili na vse, kar nam je dano in nas spodbudili k hvaležnosti za vse, kar prejemamo.

Nagovorili so nas predsednik sveta Krajevne skupnosti Cesta Dominik Pizzoni ter predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ajdovščina-Vipava Božo Novak.

Z največjim veseljem smo v naši sredi ponovno pozdravili Pihalni orkester Burja, ki nas vedno znova navdušuje in počasti s svojo prisotnostjo. Pozdravili pa smo tudi oktet Sotočje. Oktet in orkester sta skupaj izvedla himno, na koncu pa je, tradicionalno, zadonelo še Vstajenje Primorske. Po kulturnem delu prireditve smo prisluhnili še nekaj skladbam v izvedbi pihalnega orkestra in praznovanje nadaljevali z zabavo in druženjem. Za glasbo je poskrbel DJ Samo.

Na obletnico tragičnega dogodka požiga vasi, 2. junija, smo se zbrali še k sklepnemu dejanju praznovanja krajevnega praznika – sveti maši pri vaški kapelici sv. Družine, ki jo je daroval brat Placid Prša ob diakoniranju brata Ambroža Brezovška, ubranem petju pevskega zbora in ministriranju cestnarskih fantov. Po maši je sledilo kratko druženje s pogostitvijo. Prosili smo za vse žive in pokojne vaščane in za blagoslov naših polj, gozdov, njiv, pašnikov, našega dela, odnosov, družin …

Priprava krajevnega praznika je ponovno povezala vaščane med seboj. Dokazali smo, da ima Cesta kljub svoji majhnosti veliko srce in mnoge talente. Za pripravo prireditvenega prostora in organizacijo praznika je poskrbela Krajevna skupnost Cesta, kulturni program prireditve pa je pripravilo Kulturno-športno društvo Vrnivec. Za pomoč in podporo se zahvaljujemo tudi balinarskemu klubu.

Na koncu še povabilo vsem bralcem, ki je vzeto iz pesmi Danila Remškarja, ki smo si jo Cestnarji izbrali kar za svojo himno: »Le pridite k nam, lepo je pri nas.«

Krajevna skupnost in Kulturno-športno društvo Vrnivec Cesta