Že sam naslov nas napelje na misel, da pesem lahko tolaži. Kakor je zapisano v spremni besedi, ki jo je prispevala Maruša Mugerli Lavrenčič, gre za spopad med svetlobo in temo. Vendar je treba te pesmi prepoznavati tudi kot filozofski uvid sveta, kot posebno pesniško zrenje. Resnično je to precedek posebnih dočutevanj in je pesniški svet vtkan v ritmično besedno logiko, ki navdušuje s svojo igrivo besedno nanizanko.

Zdi se, da je v tej pesniški zbirki pesnik dosegel neki zrel odslutek sveta, da je zmogel posebno besedno harmonijo prepojiti z refleksijami, ki spadajo v ris ekspresije, mestoma pa je čutiti tudi močna impresivna čustva. Preseneča spogledljivost s filozofskim premislekom, odetim v pesniški jezik - tudi iskanje božjega je v verzih stkano in daje zbirki dodatno razsežnost. Pesnik premišljuje naravo, odnose in Boga.

Vrednost te zbirke je v njeni izjemni harmoniji, v ritmu, ki bralca oddahne. V pesniški zbirki so zastopani naslednji elementi: narava, svet, Bog, družba, bližina, spraševanje o minulosti in bivanjska lirika. Če kaj, potem nas zbirka zagotovo zmore umiriti in nam daje napotek za premislek, da tudi sami premislimo sebe v svetu, v orbiti vsega.

Knjiga je tudi likovno lepo dopolnjena, za to je poskrbela Mojca Gulič.

Bojan Bizjak